Razpis, s katerim naj bi ministrstvo za izobraževanje s pomočjo evropskih sredstev omogočilo zaposlitev tristo mladim neizkušenim učiteljem, bo, kot vse kaže, objavljen konec tega tedna. Objavljen bi moral biti pred mesecem dni, a naj bi ministrica Maja Makovec Brenčič zaradi kritik razpisnih pogojev več tednov oklevala s podpisom. Če bo obveljala predvidena časovnica, bodo morale šole v zelo kratkem času urediti številne formalnosti, saj naj bi se financiranje začelo z začetkom koledarskega leta. V nasprotnem primeru bi evropski denar lahko ostal neporabljen.
Diskriminatorsko do izkušenih
Razlog za ministričino oklevanje in jezo številnih mladih učiteljev so razpisni pogoji, ki jih je na sredstva vezala evropska komisija. Določila je, da morajo biti kandidati stari do vključno 29 let in imeti manj delovnih izkušenj, kot jih zahteva strokovni izpit. Cilj je mlad kader pripeljati do redne zaposlitve za nedoločen čas, in ker naj evropska komisija ne bi bila navdušena nad sofinanciranjem pripravništev v javnem sektorju, se je odločila za sistem neformalnega mentorstva. To pomeni, da bo mladega učitelja prvih deset mesecev spremljal in nadziral starejši kolega, ki se bo nato (točno) 1. oktobra 2016 upokojil, delo pa prepustil nasledniku. Ta bo pridobil izkušnje, strokovni izpit in zaposlitev za nedoločen čas.
Pomislekov ne manjka, najglasnejši pa so mladi, ki bodo diskriminirani, ker imajo preveč delovnih izkušenj. Pogosto na račun volonterskega pripravništva. Po besedah Jerneja Zupančiča iz Sindikata vzgoje in izobraževanja se jih veliko pritožuje, da jih bodo zdaj manj nadebudni kolegi še prehiteli z zaposlitvijo za nedoločen čas, kar pomeni, da se bodo v času pičlega zaposlovanja njihove zaposlitvene možnosti pravzaprav zmanjšale na daljši rok, ne le letos.
Diskriminatorsko tudi do drugih
Ena od težav je tudi ta, da je razpis usmerjen izključno na strokovne delavce, ki imajo neposredno pedagoško obveznost – torej učitelje in vzgojitelje, ne pa tudi pomočnike vzgojiteljev, socialne delavce, knjižničarje in druge. Če bo torej tristo učiteljev in vzgojiteljev lahko na podlagi razpisa opravilo strokovni izpit in dobilo službo, bodo vsi drugi letos ostali brez obeh možnosti. Ministrstvo namreč pripravništva letos ni razpisalo, po naših informacijah ga niti ne namerava.
Zupančič pravi, da v Svizu načeloma podpirajo ukrepe spodbujanja zaposlovanja, a ima omenjeni razpis tudi po njihovem mnenju precej težav, tako vsebinskih kot praktičnih. Navsezadnje sploh ni usklajen s šolskim letom.
»Vsi ravnatelji niso navdušeni. Marsikdo med njimi se sprašuje, zakaj ne bi preprosto počakal na upokojitev starejšega kolega in nato zaposlil mladega usposobljenega učitelja, kakršnih je na trgu dela veliko,« še opozarja Zupančič. V skladu z razpisom bosta namreč deset mesecev tako neformalni mentor kot mladi učitelj zaposlena na istem delovnem mestu.
Potrebne so sistemske rešitve
Nino Skudnik, ki je na družbenem omrežju organizirala iniciativo Za enake možnosti pri zaposlovanju v VIZ, skrbi tudi, da bodo šole kandidate izbirale po sistemu zvez in poznanstev namesto strokovnih kriterijev in kompetenc. Predlagali so, da bi po desetih mesecih neformalnega pripravništva šole vendarle objavile razpis za delovno mesto, s čimer bi imeli vsi enake možnosti za zaposlitev. »Brez tega namreč očitno kaznujejo vse, ki so si po študiju prigarali strokovni izpit, medtem ko nagrajujejo tiste, ki tega niso naredili.«
Skudnikovo bolj kot dejstvo, da ministrstvo zaradi zahtev evropske komisije pogojev očitno ne bo spremenilo, skrbi sistemska neurejenost področja. Ministrstvo namreč kljub zakonski obveznosti letos ni objavilo niti enega razpisa za pripravništvo in tega do konca leta tudi ne namerava narediti. Razmišljali naj bi o spremembi sistema v smeri omenjenega razpisa, a podrobnosti še niso znane. Mladi učitelji so medtem prepričani, da bi morali pripravništvo, brez katerega je malodane nemogoče opraviti strokovni izpit in dobiti službo, uvesti kot redno študijsko obveznost.
