Ko so reflektorji v Stožicah čakali na izklop, ko so še zadnji avtomobili zapuščali garažo, ko so varnostniki po uspešno opravljenem delu malicali pico, je pred vhodom v garderobe za volanom avtomobila sedel nogometaš Olimpije Andraž Šporar. Čakal je na trenerja Marijana Pušnika in soigralca Dejana Kelharja. Ko je ta kot zadnji zapustil zeleno slačilnico, so se vsi trije z nasmeškom na ustnicah odpeljali v noč. Čeprav proti velikemu tekmecu Mariboru niso zmagali, ampak remizirali 2:2, je bila ta za njih jasna.
Imeli so dovolj razlogov za zadovoljstvo. Obdržali so sedem točk naskoka pred Mariborom, rešili so se iz težkega položaja in z golom v 92. minuti izenačili, uživali so v bučnem navijanju, lahko so ugotavljali, da je derbi uspel. Ponudil je dober nogomet, srdito bojevitost, veselje in žalost, mirnost in jezo, sporne sodniške odločitve, štiri gole in precej priložnosti. Še posebno zadovoljen je bil lahko Šporar. Sedemnajst golov v njegovi statistiki vabi oglednike. Kar nekaj jih je bilo v Stožicah, tudi ljudje iz Liverpoola, ki naj bi se zanimali ravno za zeleno desetico. Na tribuni so sedeli še predstavniki Lilla, Freiburga, Basla, Stuttgarta, Genka, Celtica, Piasta iz Gliwic in varšavske Legie.
Transparent proti beguncem
Ti so videli tudi kakšno manj prijetno stvar, kot je bil proti beguncem nastrojen transparent viol, ki so, kot bi to načrtovale, bakle na igrišče metale ravno, ko je bila Olimpija v naletu. Ogledniki iz tujine verjetno niso slišali izjave obeh trenerjev, za nekatere je morda bolje, da jih niso. Ko se je Krunoslav Jurčić opravičeval za svoje obnašanje do četrtega sodnika, je dejal, da noče izpasti kot »neartikulirani Hrvat«, Pušnik pa je rekel, da če bi on ali Matjaž Kek na Hrvaškem stopila na igrišče (kot je to nekajkrat naredil Jurčić), »bi končala na tribuni«. Toda gospoda, oba sta Zemljana, takšne izjave pa utrjujejo predsodke, če ne še kaj drugega. Tisti, ki je vrgel predmet v vratarja Olimpije Aleksandra Šeligo, potrebuje kakšno drugo sporočilo. »Napišite, da so se eni obnašali nekulturno, kajti zadeli so našega vratarja. To je potrebno izkoreniniti,« je dejal Marijan Pušnik. Drži, a le z represijo ne bo šlo.
Glave so bile vroče. Boj je bil oster, za vsako žogo, za vsake centimeter, za vsak gol. Še posebno energičen je bil Jurčić. Neumorno je skakal in mahal ob robu igrišča. Včasih se je zdelo, da bo kar poletel. Le še navijače bi moral spodbujati s kriljenjem z rokami, pa bi bil kot Diego Simeone na tekmah madridskega Atletica. Ko se trener obnaša tako (oba imata podoben način vodenja tekme, le da je Jurčić tokrat prednjačil), si hitro pridobi simpatije pri navijačih, niti nogometaš ne more ostati ravnodušen. In niso bili. Toda trenerju se lahko kaj hitro dogodi, da gre čez meje. In Jurčić je šel. Ne le čez rob igrišča, ampak tudi po tekmi, ko je besno pristopil k četrtemu sodniku Alešu Skoku, se drl nanj in mu iztegnjeno roko in kazalec kot sulico molil pod nos. Jezen je bil, ker je glavni sodnik Davor Drečnik tik pred njegovimi očmi Petru Stojanoviću za grobo posredovanje nad Ezekielom Hentyjem pokazal drugi rumeni karton, torej rdečega.
Na tiskovni konferenci se je najprej opravičil za svoje agresivno obnašanje, nato pa pojasnil, kaj ga je vrglo s tira. »Slovenci imate najboljše sodnike v Evropi. Ne razumem, zakaj slovenskega derbija ne sodi najboljši sodnik v Evropi. Glavni sodnik je dosodil prekršek in po mikrofonu je govoril četrtemu, da ni videl, kaj se je zgodilo. V istem trenutku je četrti sodnik delal menjavo za Olimpijo, javil mu je, da tudi on ni ničesar videl. Zamislite si, na osnovi tega, da prvi in četrti sodnik nista ničesar videla, je Stojanović dobil rdeči karton,« je bil razburjen Krunoslav Jurčić. Nato je dodal: »Fantje, to je derbi slovenskega prvenstva!«
Le mariborski trener Krunoslav Jurčić se ni smejal
Tiskovna konferenca se je razvila v šov. Trenerja, oba sta menila, da je bila njuna ekipa boljša, sta bila kot pes in mačka, čeravno včasih v šaljivem podtonu. Pušnik je bil miren, a tudi provokativen. Njegove besede so bile kosti, na katere je skakal impulzivni Jurčić. Še predvsem ob koncu, ko je na vprašanje, ali so res sodniki največji problem slovenskega nogometa, Pušnik smeje dejal: »Niso, ampak ko izgubiš dve točki v derbiju in če si mlajši kolega, potem so.« Sledil je krohot. Smejal se ni le Jurčić. »Zdaj vam je lahko govoriti, saj ste imeli vi igralca več, jaz enega manj. In zdaj ste vi miren gospod, jaz pa zamerljivec,« je odvrnil. Ko se je vrvež pomiril, se je še enkrat posul s pepelom: »Preveč sem govoril o sodnikih. Vendar smo izgubili zaradi gola v 92. minuti, imeli smo igralca manj... Razumite tudi vi mene malo.« Razumemo. Vse razumemo, le da akterji ne gredo čez mejo, pa ne čez tisto, ki označuje rob igrišča. Ta ni tako pomembna. Navsezadnje je show must go on pel že Freddie Mercury. Nogomet je včasih tudi šov. V soboto zvečer je prav gotovo bil, tako med tekmo kot po njej in v tej luči sta se prijateljsko razšla tudi oba trenerja. Večer je zaključil Jurčić. »Hvala vam lepa, se opravičujem,« se je poslovil. Je že v redu. Naj živi derbi.
In naj živi Andraž Šporar, bi rekli navijači Olimpije. Že dolgo jih nihče ni navduševal, kot jih on. Kaj pravi sam? »Za moje gole je zaslužna vsa ekipa. V obrambi se mečejo pod noge za to, da jaz lahko zadenem. Seveda mi je zaigralo srce, ko sem slišal govorice, da se zame zanima Liverpool. Toda ničesar še nisem dosegel v življenju, zato ne vem, zakaj ne bi ostal na realnih tleh. Je pa lepo, ko se piše o tebi,« je dejal, nato se je obrnil proti naelektrenemu derbiju. »Verjetno nam v prejšnjih letih takšnega zaostanka ne bi uspelo izničiti. Vzdušje je bilo odlično. Ko so se navijači zadrli, se mi je zdelo, kot bi bilo 50.000 ljudi na stadionu. Fantastično! Končno!« Pa sodnik? Mu je šlo dobro? »Sodnik je v redu sodil. Lahko bi dosodil enajstmetrovko za nas, prav tako za njih. Ni se odločil za nobeno, nimamo mu kaj očitati. Pravilno je pokazal rdeči karton. Ta ni bil odločilen, ampak moj gol.«
Glede sodnika se z njim ni strinjal Marko Šuler. Hudoval se je, ker po posredovanja nad Daretom Vršičem Maribor ni imel na voljo enajstmetrovke. »Če v kazenskem prostoru zadeneš igralca od zadaj, je to enajstmetrovka, rdeč karton in konec debate. Pet sodnikov tega ni videlo. Takšne zadeve na derbiju naredijo razliko,« je dejal izkušeni branilec Maribora in pristavil, da od kar spremlja nogomet, takšnega derbija še ni bilo.
