V Sloveniji po podatkih Ajpesa povprečen samostojni podjetnik svojo dejavnost opravlja natanko tri leta. Skušali smo razvozlati, s katerimi dejavnostmi se ukvarjajo podjetniki, ki podjetje zaprejo po treh letih ali prej. So posamezne dejavnosti morebiti že vnaprej obsojene na propad? Podatki Ajpesa sporočajo, da bolj ali manj uspešnih dejavnosti ni. So le bolj ali manj uspešni podjetniki.
Zgodba dveh podjetnikov, monterjev klimatskih naprav, ki sta na začetku delala celo vzajemno in na istem terenu, je le ena od mnogih, ki to potrjujejo. Medtem ko je imel prvi lani četrt milijona evrov prihodkov, tri zaposlene in na koncu leta 47.000 evrov zaslužka, je drugi zaradi dolgov podjetje zaprl.
Petina podjetnikov poslovala z izgubo
Po podatkih Ajpesa so se podjetniki, ki so status ukinili po treh letih ali prej, najpogosteje ukvarjali s podjetniškim in poslovnim svetovanjem, strežbo pijač, posredništvom, zaključnimi gradbenimi deli, oblaganjem tal in sten, gradnjo stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, trgovino na drobno po pošti ali internetu ter s splošnim čiščenjem stavb. A iz tega še ne gre sklepati, da so to manj dobičkonosne dejavnosti. Gre namreč za zelo razširjene dejavnosti s številnimi novimi vpisi in izbrisi, prav tako se iste dejavnosti v zelo podobnem vrstnem redu znajdejo tudi na seznamu bolj dolgoživih dejavnosti, ki jih podjetniki opravljajo dlje časa.
Do podobnih sklepov pridemo tudi, če primerjamo zaslužke samostojnih podjetnikov. Med podjetniki, ki so lani oddali letna poročila, je dobrih 11.000 ali petina takih, ki so poslovali negativno in skupno ustvarili 55 milijonov evrov izgube.
Največ podjetnikov je leto z minusom končalo v dejavnostih oskrbe z električno energijo, plinom in paro. Od 368 podjetnikov jih je negativno poslovalo kar 39 odstotkov. Povprečno je vsak pridelal 4500 evrov izgube. So pa preostali iz te panoge poslovali bolje, s povprečnim zaslužkom 7000 evrov na posameznika.
Negativno je posloval tudi vsak peti podjetnik, ki se je ukvarjal z nepremičninskimi posli. Povprečno je pridelal 8500 evrov izgube. Podobno povprečno izgubo je ustvaril tudi vsak peti podjetnik, ki se je ukvarjal z oskrbo z vodo, ravnanjem z odplakami in odpadki ter saniranjem okolja. A je na drugi strani velika večina podjetnikov iz te panoge poslovala zelo dobro, vsak je v povprečju prikazal kar 11.700 evrov neto podjetnikovega dohodka.
Najbolj trdoživa so družinska podjetja
Največje dohodke na posameznika je v preteklem letu prikazalo 21 samostojnih podjetnikov, ki se ukvarjajo z rudarstvom. V povprečju je imel vsak 57.500 evrov neto dobička. Na drugem mestu so s povprečnimi 12.900 evri neto dobička prometniki in skladiščniki, na tretjem podjetniki, ki se ukvarjajo s sanacijo okolja in odpadki, kmalu za njimi pa tudi podjetniki v predelovalnih dejavnostih. A tudi iz podatkov o povprečnih zaslužkih podjetnikov po posameznih panogah po mnenju direktorja Obrtne zbornice Slovenije Danijela Lampergerja ni mogoče sklepati o bolj ali manj uspešnih dejavnostih. Meni, da je mogoče uspeti ali propasti v vseh panogah. »Ob tem je mogoče reči le, da so družinska podjetja, ki imajo tradicijo in podjetniško znanje ter kulturo prenašajo iz roda v rod, bolj trdoživa kot tista, ki nastanejo z danes na jutri oziroma na podlagi trenutne priložnosti na trgu,« meni sogovornik.
Nova podjetja so ranljivejša
Kratka življenjska doba slovenskih podjetnikov obrtne zbornice ne preseneča. »Novonastala podjetja so najbolj ranljiva. To, da jih v prvih treh oziroma petih letih propade polovica, ni le slovenski pojav, temveč gre za splošno dejstvo v podjetništvu. To velja bolj ali manj povsod in tudi po vseh panogah. Pomemben dejavnik pri vsebinski analizi samostojnih podjetnikov glede nastajanja in zapiranja v Sloveniji pa je tudi ta, da velik delež teh predstavljajo prekarni delavci, za katere bi težko govorili, da samostojno poslujejo na trgu oziroma da so podjetniki,« pojasnjujejo na zbornici. Poleg tega je v porastu število tako imenovanih popoldanskih podjetnikov, ki si status uredijo ob svoji redni zaposlitvi. »Zelo hitro nastajajo in na drugi strani tudi zelo hitro ugašajo, zato pri zapiranju oziroma ugašanju takšnega podjetnika ne moremo govoriti, da je do tega prišlo zaradi neuspešnega poslovanja, saj kot že omenjeno ti večinoma ne poslujejo samostojno na trgu. V statistiki pa so seveda zajeti,« dodajajo na zbornici. Vseeno pa po opažanjih obrtne zbornice obstaja nekaj dejavnosti samostojnih podjetnikov, ki jim prihodnost ne napoveduje uspeha, saj povpraševanja po njihovih izdelkih oziroma storitvah ni več. Kratkoviden bi bil denimo tisti, ki bi se danes lotil popravila ur, obutve, oblek, televizorjev, krojaštva ali bi odprl čistilnico. Poceni in ceneni izdelki na trgu so namreč pripeljali do tega, da je te enostavneje zamenjati kot pa popravljati.
