Javni gospodarski zavod Protokolarne storitve (JGZ Brdo) je šele pol leta del sistema Supervizor, kjer so javno dostopni podatki, kako in s kom posluje ustanova, ki je pod neposrednim nadzorom generalnega sekretariata vlade. Dnevnik je po komisiji za preprečevanje korupcije dosegel, da so do tedaj »pozabljeni« javni zavod sploh uvrstili pod nadzor Supervizorja, in čeprav so na voljo zgolj podatki o poslovanju za slabega pol leta, so že ti naravnost osupljivi.
Več deset tisoč evrov za zunanje sodelavce
Na Brdu ob 207 zaposlenih in službah za trženje, PR-storitve in organizacijo zadnje mesece namreč povprečno porabijo dodatnih 40.000 evrov za najem delovne sile. Ko smo direktorico Špelo Munih Stanič vprašali, zakaj tako ogromen znesek za najem delovne sile, ni vedela za študentska servisa Agencija Mservis in ŠS, ki so jima od maja skupaj nakazali več kot 150.000 evrov od skupaj 4,3 milijona na Supervizorju prikazanih odhodkov. Znesek jo je začudil, kasneje je na naš elektronski naslov poslala pojasnilo, da zaradi zakona o uravnoteženju javnih financ ne smejo zaposlovati novih kadrov, četudi širijo tržno dejavnost in organizirajo več dogodkov. Tržnih dogodkov naj bi bilo po njenih besedah v zadnjem letu za dobro tretjino več, za slabo petino pa naj bi bili višji prihodki. Na konkretna vprašanja o prihodkih in dobičkonosnosti tržnih dogodkov ni odgovorila.
Presenetljiva ni zgolj vrednost pogodb za zunanje sodelavce, temveč tudi način, kako so te na Brdu angažirali. Zaposlena, ki vam odgovori na telefonski klic ali elektronsko sporočilo iz JGZ Brdo, vsak mesec prejme 1830 evrov bruto, nakazilo pa roma vsak mesec na račun podjetja njenega brata, ki se ukvarja z deli na višini. Ko smo ga vprašali, če je sestra pri njem zaposlena in kje, nam je odgovoril, da je sicer v pisarni, a veliko dela na terenu. Niti z besedico ni omenil, da dejansko dela na JGZ Brdo. Direktorici Munih-Staničevi se to ne zdi v ničemer sporno: njeno plačo pač nakazujejo na s.p., ki sicer ni registriran za dela, ki jih komunikologinja opravlja na Brdu. Še zanimivost: omenjena »uslužbenka« Brda je prej delala tudi na Uradnem listu RS, ki ga je vodila Munih-Staničeva.
Od organizatorke do neveste
Ko smo direktorico vprašali o vsebini pogodbe za skoraj 15.000 evrov, ki so jo plačali v dveh mesečnih zneskih, nam je pojasnila, da gre za nakazilo podjetniku, ki je »urejal s tiskarji tisk brošur in pripravljal gradivo«, obseg njegovega dela pa je bil po njenih besedah vreden tega zneska. Več tisoč evrov so nakazali tudi naši znani pevki za organizacijo koncerta ob obletnici Brda, kjer se je nedavno tudi sama poročila. Za svoje delo je od julija do oktobra mesečno prejemala po 500 evrov. »Vsi nastopajoči so se odrekli honorarju, ker smo pomagali Anini zvezdici, njej pa smo plačali po pogodbi,« stroške pojasnjuje direktorica Špela Munih Stanič. Med posamezniki izstopa še podjetnik Jože Koželj, ki skoraj ekskluzivno zalaga državni protokol s pijačami in je prejel v pol leta povprečno 10.000 evrov mesečno za dobavljeno blago.
JGZ Brdo je v preteklosti že bil v ospredju zanimanja javnosti in nenavadno je, da država ni transparentno poskrbela za prikaz odhodkov od leta 2003 naprej na Supervizorju, tako kot za vse ostale javne ustanove, temveč na Dnevnikovo vztrajanje šele od maja letos. Velika večina nakazil tako ostaja skrita.
