V mini paketu predlagane davčne reforme, ki ji nasprotujejo vsi, od sindikatov do gospodarstvenikov, so tri novele: zakona o dohodnini, zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in novega zakona o posebni davčni obravnavi nagrajevanja uspešnosti delavcev. Namesto obljubljene razbremenitve gospodarstva prinašajo predlogi finančnega ministra Dušana Mramorjapo oceni sogovornikov le dodatne obremenitve. To kažejo tudi ministrovi izračuni finančnega učinka mini davčne reforme. Včeraj so se na Obali z ministrom za finance sestali izbrani gospodarstveniki, sestanek je bil za javnost zaprt, tema pogovora je bila predlagana davčna reforma. Izjave za Dnevnik minister včeraj ni želel podati.
Podjetniki zgroženi
Eden od spisanih osnutkov zakona bo med drugim kaznoval dolgoročne vlagatelje. Medtem ko je eden od Mramorjevih predhodnikov leta 2013 kapitalske dobičke obdavčil tako, da je bil obdavčen dobiček, ki je bil ustvarjen v prvih petih letih od nakupa vrednostnih papirjev, naj bi zdaj davek udaril retroaktivno, časovno pa naj ne bi bil več omejen. »Ko sem slišal, kaj predlaga minister za finance, sem se vprašal, ali je izgubil razum ali se šali. Pri takšnih predlogih je namreč mogoče oboje. Če sem povsem odkrit, najprej sploh nisem verjel, da so predlogi dejansko takšni. A ker vem, da je minister Mramor razumen človek, predvidevam, da so mu predloge davčne reforme podtaknili birokrati,« komentira Stojan Petrič, dolgoletni prvi mož koncerna Kolektor, zdaj pa predsednik njegovega sosveta (nadzornega sveta). Petrič napoveduje, da bo predlog, če od njega vlada ne bo odstopila, zagotovo romal na ustavno sodišče. Pomembno vprašanje, ne le zaradi vpliva Mramorjeve ideje na kapitalski trg, je tudi, kako bi reforma vplivala na tretji pokojninski steber.
Na predlog se je v desetdnevni javni razpravi vsul pravi plaz opozoril na posledice, ki jih predlog prinaša. Minister Dušan Mramor sicer razlaga, da je Mednarodni denarni sklad (MDS) opozoril, da je Slovenija pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov preveč radodarna. Tako MDS kot OECD pa sta tudi izračunala, da investicijske olajšave sploh ne spodbujajo gospodarske rasti.
Potrošniki bolj pesimistični
avna obravnava osnutkov treh zakonov se je sklenila sinoči. Na kritike iz gospodarstva – tega med drugim razburja tudi napoved ukinitve olajšav za investicije in v razvoj – se je, kot smo v Dnevniku razkrili že včeraj, odzval minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ki je povedal, da bo morda vlada pri predvidenih rešitvah stopila na zavoro. Ne bodo uvedene, če bo gospodarstvo presodilo, da od njih, kot trdi zdaj, ne bo imelo prav ničesar.
»Dogajanje kaže na neusklajenost znotraj vlade, kar prispeva k podaljševanju negotovosti. Podjetja pa potrebujemo predvsem stabilnost, ki je pogoj za načrtovanje zdrave rasti. Če je vlada opozorila podjetij, ki jih je dobila v preteklih dneh, zares razumela, potem je to dober znak. Pričakujem pa, da se bo v prihodnje o ukrepih, ki neposredno vplivajo na podjetja, posvetovala z gospodarstvom. V družbi KLS sicer nismo izračunali, kaj bi zmanjšanje olajšav za vlaganja v razvoj in raziskave ter v investicije pomenilo za naš nadaljnji razvoj in nove zaposlitve, zagotovo pa bi podjetja vlagala v manjši meri kot doslej in tudi manj zaposlovala. Upam, da bo minister Počivalšek dobil dovolj zaveznikov v krogu vlade, da bodo lahko sprejemali ukrepe, ki morebiti ne bodo politično sprejemljivi in populistični, bodo pa v spodbudo gospodarstvu in nastajanju novih podjetij,« pa pravi Bogomir Strašek, direktor podjetja KLS. Počivalškova izjava je sicer včeraj močno odmevala v krogih gospodarstvenikov.
Mramor: Slovencem gre bolje, kot mislijo
Vrednost kazalnika razpoloženja potrošnikov se je sicer po včeraj objavljenih podatkih državnih statistikov v zadnjem mesecu znižala. Padla je zaradi bolj pesimističnih pričakovanj potrošnikov za prihodnjih 12 mesecev glede finančnega stanja v gospodinjstvu (za 4 odstotne točke), glede gospodarskega stanja v Sloveniji (za 4 odstotne točke) in glede možnosti za varčevanje (za 2 odstotni točki).
Finančni minister Dušan Mramor je prepričan, da je percepcija stanja drugačna od dejanskih podatkov. »Potrebni smo psihoterapije, naša samopodoba je katastrofalna. Novinarji pri tem ne pomagajo, kvečjemu nasprotno,« je bil kritičen v enem od včerajšnjih javnih nastopov. Privoščil si je še dve cvetki. »Slovenec je srečen, če je nesrečen,« je dejal. In še: »Gre nam precej bolje, kot je to v naših glavah.«
Poudaril je tudi, da bo vlada skušala v čim večji meri upoštevati pripombe iz javne razprave. A če bo nekje olajšave dala, jih bo drugje vzela, saj gre za vezano trgovino. Spomnimo, skupni učinek dveh davčnih zakonov po oceni finančnega ministrstva znaša 87 milijonov evrov dodatnih davčnih prihodkov. Zakon o posebni davčni obravnavi nagrajevanja uspešnosti delavcev pa naj bi izplačevalcem prinesel 70 milijonov evrov bonusa (kot razliko do polnega plačila prispevkov).
Če se številke ne bodo izšle, če torej vlada ne bo na eni strani vzela, da bo lahko na drugi strani dala nekaj olajšav gospodarstvu za večjo konkurenčnost, predvidene davčne reforme ne bo.
