Jeseni svoje k eksploziji barv v naravi doda tudi šipek. Zdaj v pozni jeseni so grmi večinoma že odvrgli listje in le temno rdeči plodovi se svetijo v jesenskem soncu. Ravno pravi čas, da se lotimo nabiranja šipka. Pravzaprav so si teorije o tem, kdaj je najbolje nabirati šipek, različne. Po nekaterih je treba počakati na prvo slano, spet drugi trdijo, da nikakor ne. Nekakšna kompromisna ljudska modrost je, da če želite šipek za čaj, ga nabirajte pred slano, za marmelado pa po slani, ko se plodovi zmehčajo. Če vprašate mene, ni treba čakati na slano, fino pa je počakati karseda dolgo proti zimi, ker bo tako šipek definitivno zrel. S šipkom je tako: na grmu je izjemno fotogeničen in lep, a za nabiranje vse prej kot prijazen. Zato le nekaj praktičnih nasvetov za nabiranje.
Nabiranje je boj s trni
Najprej si morate najti primerno vrečo, ki si jo lahko z vrvico zavežete okoli pasu. Tako boste imeli prosti obe roki, kar je za bojevanje z bodečimi vejami šipka več kot potrebno. Nerodno je tudi, da so najlepši plodovi vedno na vrhu grma in jih je težko doseči. Imejte oblečena malce debelejša oblačila, ker se boste gotovo kot Trnuljčica zapletli v bodeči grm. Odlično je tudi, da s seboj prinesete škarje, tako lahko veje, ki so vam na poti, porežete ali pa odrežete zgornje veje z najlepšimi plodovi. Nihče se ne bo hudoval, če šipkov grm lepo obrežete, nabiranje pa bo precej lažje. Sicer obstaja tudi možnost, da šipek nabirate kot borovnice ali oljke z grabljicami, toda v tem primeru boste v vreči imeli mešanico plodov, listja in trnja, zaradi tega pa pozneje še več dela s čiščenjem.
Ko se domov vrnete z vrečo rdečih plodov, se je treba odločiti, kaj z njimi. Možnosti so prehranske in kozmetične narave. Denimo tonik za obraz iz šipka je čudovita osvežitev. Toda domači šipkov čaj je še bolj navdušujoča možnost predvsem za hladne zimske dni. Odlična je tudi šipkova marmelada, na palačinkah poboža dušo, a kaj, ko je z njo toliko dela. Čiščenje, kuhanje, pasiranje, še enkrat kuhanje… Vsak kozarček šipkove marmelade je vreden zlata. Obstaja sicer tudi hitra možnost, da šipkove plodove zmeljete in skuhate, ne da bi jih očistili semen, a tudi v tem primeru je veliko dela, saj jih je treba kljub temu pasirati in še enkrat skuhati, možno pa je tudi, da bo marmelada na koncu malce pogrenila.
Sušenje zunaj ali v pečici
Zato je verjetno najelegantnejša rešitev sušenje šipka za čaj. Tudi v tem primeru je več teorij: ali ga najprej sušiti ali najprej razrezati. Dejstvo je, da je suh šipek trd in ga je težje rezati. Pri svežem šipku pa je težje odstraniti semena. Če imate dober mlin, recimo za drobljenje koruze, ga lahko sušite celega. Sicer predlagamo najprej rezanje in nato sušenje. Če je vreme suho, še bolje vetrovno, ga lahko sušite zunaj. Če je vlaga in megla, je priporočljivo sušenje notri, bodisi na peči ali pa celo v pečici. Na približno 50 stopinjah Celzija v pečici se bo prerezan šipek sušil nekaj dni. Seveda je najelegantneje, če ga posušite v sušilniku. Šipek mora biti popolnoma suh, tako da se zdrobi, v nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo med hranjenem začel plesneti. Potem vam ostane le še, da si na hladen zimski dan zavrete vodo, v krop vržete pest suhega šipka, kuhate pet minut, precedite in omamna skodelica čaja bo ogrela telo. Verjemite, trgovinski šipkov čaj se z domačim ne more primerjati.
