Gospodarski minister Zdravko Počivalšek velja za odločnega in neposrednega človeka brez dlake na jeziku. Ob hkratnem poudarjanju, da nikakor ni nacionalist, brez težav ostro kritizira balkanizacijo slovenskega turizma, ki se po njegovem mnenju dogaja pri nas. Hrvaški in srbski vlagatelji so namreč kupili dobršen del portoroških hotelov.
V Ljubljano se vsak dan vozi iz Podčetrtka. Kot gospodarstvenik je bil cenjen. Vprašanje pa je, kako ga bodo zaradi njegovih zadnjih potez, povezanih z davčno reformo in napovedanim razbremenjevanjem gospodarstva, ki se očitno sploh ne bo zgodilo, poslej ocenjevali njegovi nekdanji kolegi. Vlada je namreč gospodarstvenike z napovedanimi davčnimi spremembami močno razočarala in razburila. Zato ne čudi, da je Počivalšek že pritisnil na zavoro in napovedal: davčne reforme ne bo, če bo gospodarstvo ocenilo, da od nje ne bi dobilo nič.
Ta teden je bila spet izredna seja nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH) (z ministrom smo se pogovarjali v sredo popoldan, op. p.). Zakaj potreba po skrivnostnih, večernih sklicih izrednih sej? S čim se mudi, morda z odločanjem o Savi?Prehitro ste prišli, da bi sploh pogledal, kaj je na dnevnem redu. Tik pred vašim prihodom sem namreč na mizo prejel sklic seje.
Ker smo ravno pri Savi, Lars Nyberg, razrešeni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma tako imenovane slabe banke, je v javnem pismu okrcal slovenski turizem, ki je vaša pristojnost. Prepričan je, da ta panoga ni niti blizu evropskim standardom, v družbi Sava Turizem, ki je največje turistično podjetje pri nas, pa je začutil vonj po korupciji v vsakem kotu. Smrdi po korupciji tudi vam?Ne, jaz imam najprej težavo z dojemanjem dela gospodov iz DUTB. To sem jim povedal tudi na našem prvem srečanju v začetku letošnjega leta. Njihova naloga je, da podjetja, ki so na slabi banki, tako finančno kot tudi poslovno prestrukturirajo. Način dela DUTB pa je bil od vsega začetka izpostavljen kritiki predvsem zato, ker se finančno prestrukturiranje ni izvajalo uspešno, poslovnega prestrukturiranja pa sploh ni bilo. Zato sem bil ves čas tudi sam velik kritik njihovega dela in moti me, če ti ljudje komentirajo (ne)poštenost pri poslovanju posameznih firm. Kar nekaj podjetij v Sloveniji je namreč, kjer DUTB ni ravnal kot dober gospodar.
Ste lahko konkretni?Ne more biti interes slabe banke pri prodaji nekega podjetja samo razmišljanje o tem, koliko bo dobila zanj. Konkreten primer: turistično podjetje na Obali so raje pustili v stečaj, kot da bi ga prodali potencialnemu kupcu za znesek, ki je bil nekoliko nižji od njegove ocenjene vrednosti. Ko je šlo podjetje v stečaj, pa so ga temu istemu potencialnemu kupcu dali v najem.
Govorite o portoroški Mariti, ki je sodila pod okrilje celjskega podjetnika Darka Zupanca in njegove skupine PSZ, kajne?Ne bom o imenih.
Ampak vaše kritike slabe banke se zdijo neumestne, če je njen temeljni namen z upravljanjem doseči čim večji iztržek?Tudi vi s tem stališčem oziroma vprašanjem zavajate javnost. Slaba banka ima dvojno nalogo. Čim večji iztržek namreč ne pomeni samo dosežene cene. Gledati je treba širše, pomembna je tudi usoda podjetja, ki ga prodajo. Zagotoviti mu je treba rast in razvoj, vsi pa se skrivate za tistim enkratnim donosom... Lahko bi začeli široko debato o nekaj prodajah naših pomembnih podjetij, ki so s cenovnega vidika sicer korektne, z vidika razvoja podjetja samega in koristi za državo pa vprašljive. Zelo vprašljive!
Kaj pa Cimos, je to uspešen primer finančnega prestrukturiranja?Cimos niti približno še ni dokončno finančno prestrukturiran in je hkrati v procesu prodaje, zato o njem ne bom govoril. Je pa to zagotovo najpomembnejši del, ki ga upravlja slaba banka, predvsem zaradi pet tisoč zaposlenih, od tega jih je več kot tri tisoč v Sloveniji. Izjemno pomembno je, v katero smer bo šla ta zgodba.
Sava Turizem kot naše največje turistično podjetje ni pomemben?Sava Turizem predstavlja 30 odstotkov slovenskega turizma, zato je absolutno pomembno, kako ga bomo sanirali, najprej finančno, pozneje tudi poslovno. Najprej je treba povedati, da pri Savi kot pri turizmu sploh ni strahu pred lastniško internacionalizacijo. Hotelov ne bo nihče nikamor odnesel. Želimo pa si vstopa tujih kupcev z območij, od koder imamo največ gostov, torej predvsem iz Italije in Nemčije.
Govorili ste o Sava Turizmu, torej se strinjate s tistimi, ki menijo, da za ohranjanje prezadolžene holdinške družbe Sava, ki je lastnica Sava Turizma, ni nobene potrebe?Ne govorim o holdingu, govorim o Sava Turizmu. To je zgodba, ki je za nas kot ministrstvo pomembna. V lastniškem smislu jo je treba rešiti tako, da bo turizem še naprej uspešno posloval. Skozi reševanje holdinga Sava ali nekih drugih interesov pa nikakor ne smemo škodovati turističnemu delu Save, ki je dokaj uspešen.
Torej ste naklonjeni prenosu Sava Turizma na SDH in Kad?Pri tem vprašanju gre samo za to, kdo bo prodajal Sava Turizem. In pri tem sem, kot sem rekel, naklonjen internacionalizaciji, ne balkanizaciji. Znotraj tega podpiram prenos Sava Turizma na SDH ali Kad, saj ti ustanovi dokazujeta, da znata upravljati turistična podjetja. DUTB teh izkušenj nima in je s poskusom zaplembe Savinih delnic pokazal kar nekaj pravnih pomanjkljivosti, ki so povzročile peripetije. Te so šle tako daleč, da že škodujejo turistični dejavnosti.
Prav zaradi te pravne vojne ni jasno, kaj se bo zgodilo s premoženjem...Čisto jasno je, kaj se bo zgodilo. Sava Turizem je pomembna naložba in pomembnost te naložbe lahko zagotovi le SDH ali Kad. Strategija državnih naložb je zanju zavezujoča.
Zanimivo: po strategiji je namreč pomembna naložba holding in ne njegova družba Sava Turizem. Ste tudi vi podlegli lobiranju, da bi holding uvrstili na ta seznam pomembnih naložb?Ne vem, o čem govorite. Glede Save pa – govorim o Sava Turizmu.
Predsednik nadzornega sveta SDH Damjan Belič meni, da uvrstitev Save na seznam pomembnih naložb ni pravilna in da za to ni nobenega razloga.Ne poznam tega njegovega stališča in ga zato ne bom komentiral.
Niste se izrekli o smradu po korupciji, ki ga je v Sava Turizmu zaznal Nyberg. Slabo vohate?Ne razumem, zakaj se vam zdi, da ima on pravico govoriti o korupciji, da ga jemljete za relevantnega sogovornika, če se pa sam ni držal zakonov. Kritičen sem tudi do vsebine dosedanjega dela slabe banke. Da se koruptne stvari v gospodarstvu dogajajo, je pa res. Dogajajo se.
Kar 80 odstotkov slovenskega turizma lastniško obvladujejo finančni holdingi, država in občine. So zato poslovni rezultati v turizmu tako slabi: hoteli so samo lani ustvarili več kot 62 milijonov evrov minusa?Naš turizem ima več težav. Ena od njih je lastniška. Marsikatera izguba je rezultat lastnikov, tudi finančnih holdingov, če hočete. Zato potrebujemo lastniško internacionalizacijo, ne želimo pa si lastniške balkanizacije. Pa ne bom prevajal, kaj to pomeni. Druga težava slovenskega turizma je prepoznavnost. Za rast in razvoj moramo več prodati zunaj, zato moramo vlagati v promocijo Slovenije. Slovenci smo sicer najboljši gostje, a imamo problem, da nas je premalo. Imamo okoli 65 odstotkov tujih gostov, toda prenočitvene zmogljivosti, ki smo jih zgradili z evropskim denarjem, so zasedene manj kot 40-odstotno. To pomeni, da imamo infrastrukturo, ki jo moramo napolniti, in če hočemo to narediti, moramo po goste v tujino, kajti zdaj se na tem majhnem prostoru posamezni ponudniki bojujejo med seboj. Posledica tega so nizke cene in slaba zasedenost.
Kot država smo odgovorni za ustvarjanje dežnika prepoznavnosti, pod katerim bodo lahko podjetja in lokalne skupnosti skupaj uspešneje prodajali svoje storitve v tujini. Da bomo to lahko naredili, smo na novo ustanovili Slovensko turistično organizacijo, kot jo imajo vse druge države Evropske unije in večina držav na svetu. Kot drugi korak smo v proračunu za prihodnje leto predvideli skoraj dvakrat več denarja za promocijo: slabih dvanajst namesto sedanjih manj kot pet milijonov evrov. In tretjič, pripravljamo spremembo zakona o spodbujanju razvoja turizma. S povišanjem turistične takse želimo del zbranega denarja po vzoru naših severnih sosedov nameniti tudi za promocijo države.
Bo turistična taksa po novem znašala dva evra?Ne bom ničesar prejudiciral. Delamo analizo taks v okolju. Opravljamo tudi pogovore s posameznimi podjetji in občinami. Najverjetneje bomo posameznim lokacijam omogočili, da bodo lahko imele višjo turistično takso, kot bo predpisana z zakonom. V Berlinu denimo znaša taksa sedem evrov, v Milanu, če se ne motim, štiri... Vsako okolje bo moralo samo presoditi, kje je in kolikšno takso lahko uvede. Barcelona je, zanimivo, tako obremenjena s turizmom, da zavestno zavira število dodatnih obiskovalcev.
Si želite tega tudi v Sloveniji?Želim si, da bi imeli toliko obiskovalcev, da bi lahko komu rekli: Hvala, ostanite doma. A smo še daleč od tega in tega trenutka jaz ne bom dočakal. Bi pa bil najsrečnejši človek, če bi se to zgodilo.
Ste zadovoljni z lastniki, ki prevzemajo portoroške hotele?Kot sem že rekel, prednost dajem internacionalizaciji slovenskega turizma in lastnikom z območja, od koder imamo največ gostov. Za tisti del privatizacije, na katerega bo imela vpliv država, to pa je vse, kar je v upravljanju Slovenskega državnega holdinga, si bomo prizadevali, da bo šel v tej smeri. Kar se dogaja v Portorožu, se dogaja mimo države. Prodajalka hotela Kempinski Palace je avstrijska slaba banka, pri prodaji hotelov Metropol, Lucija, Roža in Barbara, ki jih je prevzela hrvaška družba Hoteli Cavtat, članica skupine Liburnia Riviera Hoteli, pa so se zadeve zgodile v smeri, ki je sam ne odobravam.
Kako gre to skupaj, da se hvalimo z večjim obiskom in naraščanjem prenočitev, rezultati poslovanja turističnih družb pa so zelo slabi?Ves čas sem bil nasprotnik poudarjanja fizičnih številk. Naš cilj je, da dve milijardi, kolikor zaslužimo s tujskim turizmom, v čim krajšem času spravimo na tri milijarde. Ta cilj je zapisan že v turistični strategiji, sprejeti junija 2012, a smo obstali na teh dveh milijardah – ob tem da imamo nove turistične zmogljivosti. Zato menimo, da je treba promocijo okrepiti, zasedenost prenočitvenih zmogljivosti v štirih letih povišati s 40 na 55 ali 60 odstotkov in doseči tri milijarde zaslužka s tujskim turizmom. Da bi to lahko uresničili, pa za promocijo potrebujemo 20 milijonov evrov.
Lani je približno toliko, dobrih 20 milijonov evrov, izgube pridelala samo portoroška družba Hoteli Bernardin. Pod vodstvom Marka Jazbeca, po novem prvega moža SDH, se je njegova izguba podeseterila, resda zaradi prevrednotenja nepremičnin. Zdaj bo Jazbec kot predsednik uprave SDH upravljal tudi Savine hotele. Je primeren za ta položaj?Nisem njegov odvetnik. Kot ste sami povedali, gre za prevrednotenje nepremičnin. Te številke niso tako enostavno primerljive.
Toda na SDH so izredne razmere, potekajo izredne seje, tudi uprava je bila imenovana na izredni seji...Naravnost vam povem, sam sem bil najbolj nesrečen, ko je SDH sprejel odločitev o prodaji Mercatorja Agrokorju. Še bolj, ko se je zgodila prodaja Žita Podravki.
Zakaj, ker se je zgodila balkanizacija?Ne, ker je pri prodaji takih podjetij treba pogledati učinke po prodaji. Če prodamo hotel, komur koli, si vsak kupec kupi problem, ki ga mora napolniti. In tukaj ni nobene nevarnosti pred tem, če dobimo lastnika s povsem drugega konca sveta. Problem pa je, če prodamo neko podjetje, ki je pomembno za velik del slovenskega gospodarstva, nekomu, za katerega vemo, da bo nadomeščal naše izdelke. To pa je škodljivo! Ni torej problem lastništvo v nacionalnem smislu, problem je struktura lastništva. Če ima nekdo svojo predelavo, je logično, da je naša ogrožena. O tem govorim. V tem trenutku je Mercator sicer še vedno najbolj slovenski trgovec, dolgoročno gledano pa menim, da bomo imeli težave z našo predelovalno industrijo in njenimi proizvodi.
Podjetnik Dušan Olaj iz Duola pravi, da je presenečen, ker ste prevzeli ministrski položaj, kot gospodarstvenika so vas namreč cenili, sprejemali ste odločitve in bili zanje odgovorni, zdaj pa po njegovem delujete bolj kot gasilec, ne spreminjate sistema, pač pa ta spreminja vas. Pa naj bo to uvod v vprašanje, kakšno je vaše stališče do predlagane davčne reforme, ki jo gospodarstvo močno kritizira. Vi ste obljubljali razbremenitve, ki bodo povečale našo konkurenčnost, dejansko pa ste šli v povsem drugo smer. Ogorčenje je veliko.Slovensko gospodarstvo je izvozno usmerjeno, 80 odstotkov našega bruto domačega proizvoda generirajo izvozno usmerjena podjetja, ki morajo biti konkurenčna, če želijo biti uspešna. Za to pa je treba zagotoviti tri pogoje: odpraviti administrativne ovire, imeti dobro delovnopravno zakonodajo in seveda konkurenčne stroške delovne sile. Pri stroških delovne sile smo s tujino konkurenčni le v nižjih plačnih razredih, zato je treba priznati, da imamo v tem segmentu precejšen stroškovni problem. Vlada je zato želela med drugim ukiniti četrti dohodninski razred, naše ministrstvo je pripravilo tudi predlog zakona o nagrajevanju uspešnosti delavcev iz dobička. Tistim podjetjem, ki imajo dobiček, bi ta zakon omogočil, da svoje delavce nagradijo pod boljšimi pogoji. Rešitve še niso dokončne, to je treba povedati.
Pripravljen je tudi predlog za zmanjšanje davčnih olajšav za investicije in razvoj. No, s tem pa imamo težave na našem ministrstvu. Verjamem, da bomo pri oblikovanju končnih različic davčne reforme odtekli še en krog. Sem optimist, da bomo vendarle naredili korak naprej in da bo te reforme gospodarstvo sprejelo. V tej prvi obliki davčne reforme, ki je bila predstavljena, pa...
... vas je kot gospodarstvenika zabolelo srce?To ravno ne, bosta pa morali koalicija in vlada še trdo delati, da bomo stopili korak naprej. Verjamem, da bomo napredovali. Toda če bo gospodarstvo ocenilo, da mu takšna davčna reforma ne prinaša nič novega, je niti približno ne mislimo izvajati. Izpeljali jo bomo le, če bodo gospodarstveniki ocenili, da jim pomaga. Za zdaj sem še optimist, a hkrati tudi malce nezadovoljen, ker smo za pripravo teh predlogov izgubili eno leto. Smo v časovni stiski in se nam mudi, saj si želim, da bi ta problem rešili še letos.
Sami priznavate, da smo pri stroških dela nekonkurenčni v višjih dohodninskih razredih, pa se v vladi vendarle niste odločili za ukinitev četrtega dohodninskega razreda. Na ministrstvu imate projekt japonske Yaskawe za gradnjo tovarne robotov, ki naj bi prinesla okoli 200 novih delovnih mest, predvsem inženirjev. Vlagateljem nimate kaj ponuditi: ne ugodnega davčnega okolja ne proračunskega denarja, da bi lahko sodelovali pri tej naložbi. Čisto mogoče je torej, da bodo tovarno dobili naši sosedje.Ti vlagatelji so res zainteresirani za naložbo v tovarno robotov pri nas, z njimi se že čisto konkretno pogovarjamo. Dogovorjeni smo, da bomo pri tej investiciji, ko bo pripravljena, predvidoma v letu 2016 ali 2017, sodelovali tudi z denarjem. A kot rečeno, najprej mora biti pripravljena oziroma mora biti zanjo pripravljen načrt, pripravljene morajo imeti eksaktne številke in cilje. V avansu se nikomur, nikoli, nikdar ne da ničesar.
Slovenija je ta teden iz Bruslja dobila klofuto v obliki ocene, da država še vedno troši preveč, strukturne reforme pa stojijo. Nič novega torej. Povejmo o trošenju nekaj povsem konkretnega. Slišati je, da gre za slabo voljo na vašem ministrstvu, ker si privoščite izlete, denimo razširjenega kolegija v Milano na Expo. Vaša kolegica s kulturnega resorja pa si je omislila nakup slik Factor banke za milijon evrov. Tako delajo dobri gospodarji?Absolutno delajo tako. Za nas lahko rečem, da v Milano nismo šli na izlet, pač pa na strokovno ekskurzijo, obiskali smo paviljone držav, s katerimi sodelujemo. Izlet, kot pravite, je bil enodnevni in garaški. Stojim za tem, in to z vso odgovornostjo. (Minister tolče z roko po mizi, op.p.) Ponosen sem, da sem ljudi z avtobusom peljal v Milano, da so si šli ogledat to, kar je bila krona naše letošnje promocije v tujini. Glede slik za milijon evrov pa ne bom rekel nič. Pa ne zato, ker ne bi imel mnenja o tem, pač pa zato, ker ne poznam ozadja ministričine odločitve.
Stojite, kot za obiskom Milana, tudi za vašimi kadri? Vaša vršilka dolžnosti direktorice direktorata za turizem in internacionalizacijo Eva Štravs Podlogar ni prišla skozi sito uradniškega sveta, vi pa vztrajate pri njej, zato ostaja vršilka dolžnosti.Da, z vso odgovornostjo stojim za njo. Tisti, ki so vam te informacije dali, so dejavno vplivali na to, da ni šla skozi to sito. Enkrat bo že šla! Na našem ministrstvu se bo nehala politizacija in tukaj bodo delali tisti, ki se spoznajo na stroko, ne pa najrazličnejši podporniki političnih strank. In za tem trdno stojim in nosim odgovornost za to, kar počnem.
Dejali ste, da v okoljskem smislu težko dojemate, da že na vsakem drugem hribu namesto vinograda stoji sončna elektrarna. Toda ko se iz Ljubljane vozite domov v Podčetrtek, ne vidite niti hribov, niti vinogradov, niti sončnih elektrarn, saj jih na avtocesti zakrivajo protihrupne ograje, ki kazijo okolico in za nameček ne zagotavljajo ustrezne zaščite pred hrupom. So nam te ograje lahko v ponos?Najprej o sončnih elektrarnah, ki me ne motijo po obliki, ampak po vsebini, ker morajo gospodarstvo in zasebni potrošniki financirati razliko v ceni električne energije, saj smo jih spustili predaleč. Naš proračun namreč ni bil sposoben tega financirati, zato je breme padlo na gospodarstvo, ki nam seveda zdaj očita, da jih še dodatno finančno obremenjujemo. Zato sem proti sončnim elektrarnam, ne zaradi njihove oblike. Se mi pa zdi res bizarno, če namesto vinograda gledam sončno elektrarno.
Tudi protihrupne ograje me motijo. Menim, da je bila to napačna in neracionalna naložba. Prometa na tej avtocesti je že toliko, da je potreba po tretjem pasu na obeh straneh ceste velika, zato je nenavadno, kako so načrtovali postavitev teh ograj.
Še z eno ograjo ste povezani. Gre za bodečo žico, ki ste jo kot gospodarski minister Sloveniji priskrbeli zaradi begunske krize. Kako to, da jo je kupilo vaše ministrstvo, kje ste jo kupili, koliko ste plačali, je prav, da kazimo pogled še s to ograjo?Tega ne bom komentiral zaradi tretjega odstavka 17. člena zakona o javnem naročanju, ki govori o izjemah, za katere zakon o javnem naročanju ne velja.
Toda žica je bila kupljena z davkoplačevalskim denarjem, torej ste dolžni kaj več povedati o njej.Ne, nisem. Vsa vprašanja v zvezi z varnostjo so zaupna in niso predmet javne nabave. Varnost je na prvem mestu. Zame osebno je ograja rez v mojo dušo, saj živim v obmejnem območju, marsikdo drug pa ne. Vendar sem za varnost vedno pripravljen tvegati tudi na račun tako težkega ukrepa, kot je ta. Še vedno pa upam na razum, da bodo tovrstne tehnične ovire postavljali niže ob vsej balkanski begunski poti, če jih že ni mogoče postaviti na meji med Turčijo in Grčijo ter med Grčijo in Makedonijo. Še vedno tudi upam in verjamem, da smo s temi aktivnostmi sosede na balkanski poti spodbudili k razmišljanju o tem, da lahko pripeljejo le toliko beguncev, kot jih sprejme zadnja država. Ker so razmere zelo zaostrene, se lahko prej ali slej zgodi zapora v ciljni državi teh nesrečnih beguncev, zato mora biti Slovenija pripravljena na ta trenutek. To pa je pred vsemi duševnimi in tudi pravimi ranami, ki nastajajo v naravi.
Zakaj je vlada nakup bodeče žice naložila vam, zakaj ni te naloge dobila obrambna ali notranja ministrica?Tega ne komentiram. Se pa govori, da bom s tem poslom menda obogatel. Tega me pa ne bosta vprašali?
»Počivalšek zna včasih tudi koga v p. m. poslati. Upam, da boste to uspešno delali tudi na novem delovnem mestu,« vas je med predstavitvijo v parlamentu pozval poslanec Franc Trček. Kot minister pogosto pošiljate v p. m.? Ste morda to storili zaradi Lipice?Ne.
Toda s kmetijskim ministrom Dejanom Židanom nista prijatelja, ko beseda nanese nanjo. V čem se razhajata?Midva z ministrom Židanom sva čisto v redu kolega. Da imava različen pogled na to, kako v prihodnje voditi poslovanje Lipice, je pa druga stvar.
Minister Židan poudarja, da želi zaščititi konje, kaj pa vi: bi Lipico prepustili Avstrijcem, družbi Postojnska jama ali morda Casinoju Portorož?Bom najprej dvakrat vdihnil, preden bom odgovoril. Lipice ne bi nikomur prepustil. Treba je vedeti, da ima Slovenija nekaj prepoznavnih jeder: Bled z otokom, Postojnsko jamo, Lipico... Lahko govorimo tudi o Portorožu, Ljubljani in še čem. Za Lipico osebno menim, da lahko dobro posluje le celovita. Osnovni temelj njene prepoznavnosti sta kulturnozgodovinski spomenik in konj. In na njiju je treba nadgraditi turizem. V Lipico damo vsako leto okoli 2,8 milijona evrov proračunskega denarja, hotelski del pa ustvarja izgubo, namesto da bi na takem biseru »delali« denar, ki bi ga imeli tako za gospodarski kot za javni del, proračun pa bi bil manj obremenjen.
Zagovarjam torej tezo o celovitosti Lipice bodisi v obliki javnega zavoda bodisi državnega podjetja. Lipica je naš biser, ki mora imeti gospodarsko nadgradnjo in bo tako ali drugače ostala v slovenskih rokah. Nekateri sicer halucinirajo, da jo želi ministrstvo za gospodarstvo prodati, vendar ne vem, od kod jim te informacije.
Vlada ustanavlja novo državno podjetje za gospodarjenje z državnimi gozdovi. Ste v vladi glasovali za zakon, ki bo podlaga za ustanovitev tega podjetja?Da.
Vas kot gospodarskega ministra ne skrbi, ker družba, ki bo upravljala milijardo evrov vredno premoženje, ki ji bo država dala 20 milijonov evrov zagonskega denarja in še poroštvo za najetje kreditov v vrednosti do 20 milijonov evrov, nastaja brez poslovnega načrta, brez vsakršnih analiz obstoječega stanja, brez podatkov, katere naloge bo opravljala, koliko in katere strokovnjake bo zaposlovala?O nujnosti sprememb me je prepričalo nesprejemljivo obstoječe stanje. Dve tretjini površine imamo prekrite z gozdom, od tega petino z državnim. Imamo gozdno-lesno verigo, ki to ni več. Če sem diplomatski, imamo rešeno upravljanje gozdov in ta prvi člen gospodarsko solidno deluje. Toda bolj kot gremo stran od gozda, do žag in pohištva, večja žalost in polomija sta. V panogi, kjer je nekoč delalo več kot 40.000 ljudi, jih je danes manj kot 10.000. Ob tem, da vso surovino izvozimo v obliki hlodov, kot leta 1945, če to malce demagoško potenciram. Obstoječi sistem ne omogoča, da bi se tukaj karte premešale. Imamo nekaj potencialnih vlagateljev, ki bi vlagali v lesno predelavo, pa ne morejo priti do surovine pod tržnimi pogoji.
Kdo bo v novem podjetju prodajal les, delavci sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki tega niso nikoli počeli?To ste vi rekli.
To je dejstvo...Ne, to ni dejstvo, ker se še ni zgodilo. Dejstvo bo, če bo tako, kot ste vi rekli, in če bo res tako, je bolje, da pustimo stanje, kakršno je. A ne bo tako, zato spreminjamo sistem. V prvi fazi bo šla prodaja po obstoječih tokovih. V drugi fazi bo lahko to podjetje uslužnostno dalo les predelati in ga bo prodalo v višji obliki. Imelo bo tudi možnost, da les samo predeluje.
Verjamete, da bodo tudi v prihodnje v državnih gozdovih delali slovenski delavci in da bo glavnina lesa iz njih šla na slovenske in ne več na avstrijske žage? Kje v predlogu zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi so zagotovila za to?Ta zakon omogoča, da bodo lahko pod tržnimi pogoji prišli do lesa vsi kupci, tudi slovenski, ki danes za to nimajo možnosti. Razvijali se bodo tudi in se že razvijajo lesnopredelovalni obrati, ki so v mešani ali tuji lasti. Tudi obstoječi koncesionarji bodo lahko konkurirali za delo v državnih gozdovih. Verjamem v to, da bodo imeli slovenski delavci še naprej delo. Zaupajte vladi, da bomo to znali speljati tako, da bomo spoštovali tudi pravila igre in se bodo zadeve pravilno odvijale.
Ste se v vladi ob sprejemanju zakona o gospodarjenju v državnih gozdovih pogovarjali o tem, kje boste po novem dobili denar za poplačilo denacionalizacijskih upravičencev (obveznosti je še za okoli 40 do 50 milijonov evrov), saj je šel doslej denar zanje iz zaslužka od prodaje lesa iz državnih gozdov?Na to vprašanje vam ta trenutek ne znam odgovoriti.
V kakšnih odnosih ste s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem?Vas zanima, ali greva na pivo? (Smeh.)
Ne, pač pa vajin odnos. Slišati je, da ste ga že skušali oslabiti. Pred letom dni je minister Mramor napovedal spremembe pri trošarinski politiki za naftne derivate, a naj bi vi to zadevo minirali.Za to prvič slišim. Na gospodarskem ministrstvu zagovarjamo deregulacijo. V EU je 28 držav, 27 jih je dereguliranih, mi smo regulirani. A ni to glavni razlog. Prepričalo me je to, da nam zaradi državnega uravnavanja cen iz Slovenije odhajajo dodatni ponudniki naftnih derivatov, kot sta Shell in Hofer. Zato smo samo za štiri mesece podaljšali veljavno ureditev. V vmesnem času naj bi prišli do deregulacije, je pa treba prej rešiti sistem zbiranja podatkov o cenah, ker bodo imele bencinske črpalke različne cene naftnih derivatov. Sistem poročanja bomo organizirali po avstrijskem vzoru.
Bodo cene naftnih derivatov poskočile, ko jih ne bo več uravnavala država?Morda v začetku, toda imamo instrument, da lahko kadar koli posežemo v to in cene spet začnemo uravnavati. Verjamem, da bomo imeli trg naftnih derivatov februarja prihodnje leto dereguliran. Če ne, me lahko vprašate, ali bom kot minister odletel.
Ne želite biti več gasilec?Res je, da sem ministrovanje začel gasilsko, a vse bolj, korak za korakom, prihajamo do tega, da bomo nekatere stvari začeli urejati sistemsko. To pa so moje tri ključne agende: administrativne ovire ter delovnopravna in davčna zakonodaja, kjer sem, kar zadeva časovnico, resda malce dobil po nosu. Ne delam si utvar, da bomo naredili revolucijo, nekatere sistemske zadeve pa bomo uredili in bom v maksimalni možni meri prenehal biti gasilec.
