Po enajstem septembru se je število smrti zaradi terorističnih napadov povečalo za petkrat. Samo od začetka sirske državljanske vojne se število žrtev vsako leto skoraj podvoji: 11.000 leta 2012, 18.000 leta 2013, 33.000 leta 2014. Neodvisni analitiki menijo, da je to zakrivila ameriška vojna proti terorizmu. Če naivno verjamemo, da je bilo pet bilijonov dolarjev, kolikor so ZDA v tem času vložile v iraško in afganistansko invazijo ter druge operacije po vsem svetu, v resnici namenjenih zmanjševanju števila žrtev terorizma in ne za ohranjanje in povečevanje ameriške ekonomske prevlade v teh državah, gre za najmanj učinkovito operacijo vseh časov: vsako rešeno ameriško življenje je vlado stalo milijardo dolarjev, poleg tega pa za petkrat povečalo število žrtev vseh drugih držav.
Informacije o terorističnih napadih so neuravnotežene in pristranske. Ali ste sploh vedeli, pa čeprav le za en dan, da so le nekaj dni, preden je napad na Charlie Hebdo v letošnjem januarju z 12 mrtvimi pretresel zahodni svet, teroristi Boko Haram v enem največjih masakrov moderne zgodovine v nekaj nigerijskih vaseh ubili več kot dva tisoč ljudi? Medijskih poročil o pariškem napadu je bilo petdesetkrat več, da razlike v obsegu niti ne omenimo. Se kdo še spomni 141 mrtvih, pretežno dečkov med osmim in osemnajstim letom starosti, ki so jih pred manj kot enim letom ubili v pakistanskem Pešavarju? Povprečni bralec ima vtis, da gre pri današnjem terorizmu za versko vojno muslimanov proti nemuslimanom oziroma proti zahodni civilizaciji. V resnici kar 85 odstotkov žrtev pripada državljanom zgolj petih držav: Iraka, Afganistana, Pakistana, Nigerije in Sirije. Med več kot sto tisoč žrtvami v tem tisočletju je bilo samo pet odstotkov državljanov razvitih držav. Več kot devetdeset odstotkov pobitih je bilo muslimanov.
V nasprotju s pogostim mnenjem, da se k terorizmu najbolj nagibajo revni in neuki ljudje, ki naj bi najhitreje podlegli legendi o posmrtni nagradi asasinov, so teroristi bolj izobraženi od svojih sodržavljanov in večinsko pripadajo srednjemu in višjemu ekonomskemu razredu. Taki ljudje hitreje začutijo pritisk represivne države, kratenje civilnih svoboščin in odrinjenost od političnega delovanja. Scott Atran, ameriško-francoski antropolog, je na osnovi intervjujev z obsojenimi evropskimi teroristi sklenil, da Islamska država v Evropi ne novači svojih pripadnikov, temveč jim samo ponuja svojo ideologijo džihada, ki privlači mlade, saj jim pravi: danes niste nič in nikomur ni mar za vas, vendar lahko storite veliko; lahko pritegnete pozornost vsega sveta, lahko ga spremenite. Kar četrtina mladih Francozov, in to ne le muslimanov, ima pozitivno mnenje o Islamski državi.
Današnji begunci, ki se opotekajo tudi skozi Slovenijo, bežijo pred vojno, pred svojo tiransko državo ali pred teroristi, ki se bojujejo proti svoji državi tako, da morijo svoje sodržavljane. Še pred pariškim napadom so jim državljani Evrope izkazovali nezaupljivost in ta se zdaj le še poglablja; vse glasnejši je klic, da begunci prinašajo terorizem. Francoski predsednik je pozval na vojno proti terorizmu vse članice EU in povečal bombardiranje Sirije, čeprav ni dokazov, da so napad izvedli sirski državljani. Pa tudi če bi se to potrdilo, ga to ne opravičuje, da bo pognal v še večji eksodus ali umiranje pod bombami tiste Sirce, ki za napad niso odgovorni. Poleg tega bo prišlo do tega, da jih bo Evropa prenehala sprejemati. Za začetek je že sprožila odklanjanje ekonomskih migrantov. Kakor da ljudje sploh ne morejo imeti utemeljenega razloga, da bi odhajali iz držav, v katerih trenutno vlada mir, pa čeprav je to zgolj mrtvaško zatišje po bitki in ohromljenost uničenih in izropanih držav, kjer tudi teroristi ne morejo več preživeti; kakor da je umiranje zaradi lakote, revščine in bolezni etično sprejemljivejše kot umiranje zaradi nasilja.
Poleg tega je Evropa opazila, da zel terorizma že poganja med njenimi lastnimi državljani, in čeprav bi ga najraje pripisala priseljencem, se zaveda, da so socialno razslojevanje, nemoč in odrinjenost dobro gnojilo za to kal tudi med domorodci. Vse več je znamenj, da bo na to odgovorila z dodajanjem gnojila: z demagogijo, večjim nadzorom, zmanjševanjem svoboščin in postrojevanjem državljanov v boju proti notranjemu sovražniku, skratka: z obujanjem fašistične države. Žal nam bo to prineslo manj in ne več varnosti pred teroristi. Ampak takrat to ne bo več največja nevarnost. Ob vsem tem je nevarnost terorizma za prebivalce razvitih držav izredno majhna: kar nekajkrat večjo možnost imate, da vas ubije strela ali omara, ki se je prevrnila na vas. Zaradi padca z lestve umre tristokrat več, zaradi zastrupitve z zdravili, ki jih jemljejo v skladu z navodili, pa tisočkrat več Američanov kot zaradi teroristov. Predstavljajte si, kaj vse bi bilo mogoče storiti za boljši svet z bilijoni dolarjev, ki jih razvite države porabljajo, da na terorizem odgovarjajo s terorizmom!
Ampak terorizem očitno nekaterim koristi. Če ga ne bi bilo, bi si ga bilo treba izmisliti.
