Lanskega novembra je Evropski vesoljski agenciji (ESA) uspel izjemen met, ko je modul Philae uspešno pristal na površju kometa 67P/Čurjumov-Gerasimenko. Dejstvo, da so modul proti kometu usmerili in izstrelili celih deset let pred pristankom, dela podvig evropskih znanstvenikov še toliko veličastnejši. Philae in njegova sopotnica Rosetta, ki se nahaja v orbiti kometa, sta poleg dokaza, da smo v nepredstavljivih širjavah vesolja sposobni zadeti premikajočo se tarčo deset let v prihodnosti, ponudili tudi obilico pomembnih podatkov, ki znanstvenikom pomagajo pri razumevanju zgodovine vesolja.
Nedavni posnetki Rosette so znanstvenike prepričali, da je komet 67P/Čurjumov-Gerasimenko nastal s trkom dveh manjših kometov, ki sta se nato združila in poskrbela za nenavadno obliko vesoljskega telesa. Orbitalna sonda je prav tako odkrila številne pline, ki uhajajo iz kometa. Med njimi so vodna para, ogljikov dioksid, vodikov sulfid. Prvič so na katerem koli kometu odkrili tudi argon, največje presenečenje pa je nedavno odkritje kisika. Gre za prvo odkritje kisika v molekularni obliki (obliki, ki jo dihamo) na kometu, kot pravijo znanstveniki, pa je kisik na kometu 67P celo četrti najmnožičneje prisoten plin.
Naloga bo trajala do konca septembra naslednjega leta, nadaljnji načrti pa vključujejo spust orbitalne sonde Rosette proti kometu in končni pristanek na njegovi površini. Tam bo pobrala še nekaj podatkov, dokler ne bo tudi sama domnevno ostala brez sončne energije in ugasnila, kot je pred njo ugasnil pristajalni modul Philae.
