Med ljubljanskimi športnimi klubi in društvi je završala novica o pomembni novosti pri vsakoletnem deljenju občinskega denarja za sofinanciranje športa v prestolnici. Mestna občina Ljubljana je predlagala, da bi prihodnje leto na podlagi rezultatov minule sezone v določenih športnih panogah imenovala vodilni športni klub, ki bi koordiniral oziroma nadzoroval delo preostalih klubov in društev z istega področja. To pomeni, da bi denimo razvoj in treninge registriranih športnikov na področju košarke usmerjal Košarkarski klub (KK) Union Olimpija, v nogometu bi to vlogo nosil Nogometni klub (NK) Olimpija Ljubljana, v hokeju pa Hokejsko-drsalno društvo Telemach Olimpija.
Manjše športne klube, kot je Nogometni klub Bravo Publikum, je ta predlog zbodel iz več razlogov. »S tem bi nam odvzeli avtonomijo, saj kolikor razumemo, bi nam vodilni klub lahko vzel igralce, ki bi jih želel. To ni pošteno niti ni realno. Mi ne moremo svojih igralcev siliti v prestop v klub, v katerega igralec ali njegovi starši ne želijo,« je zatrdil vodja mladinskega program Brava Dejan Močnik in opozoril, da je z vidika prestopnih pravil občinski predlog tudi neskladen s pravili Uefe in Nogometne zveze Slovenije.
Direktorja Košarkarskega društva Ježica Aleša Omejca skrbi, da bi vodilni klub manjše konkurente še dodatno oslabil s tem, ko bi jim jemal najboljše igralce. Omejc in Močnik sta še omenila, da naj bi po predlogu občine vodilni klubi imeli možnost vplivati tudi na izbor trenerjev v ostalih klubih, s čimer bi še dodatno posegli v njihovo avtonomijo.
Omejc je sicer priznal, da občina klubov ne bi neposredno silila k podreditvi trenutno najmočnejšemu klubu v panogi. »A gre za prisilo v rokavicah. Če z vodilnim klubom ne bi hoteli sodelovati, ne bi dobili občinskega denarja. Brez tega bi po vsej verjetnosti morali zapreti društvo,« je poudaril Omejc. Da bi brez občinske podpore težko shajali, je potrdil tudi Močnik.
Občina vlaga denar, učinka pa ni
Na občini smo želeli preveriti, ali so vse navedene bojazni manjših ljubljanskih klubov utemeljene, vendar tega pojasnila nismo prejeli. A kaže, da je na magistrat priromalo že veliko negativnih odzivov nejevoljnih športnikov. Vodja oddelka za šport Marko Kolenc je namreč ugotovil, da je okrog te tematike precej nerazumevanja, zato bo županu predlagal, naj z amandmajem sporni del umakne iz letnega programa športa.
Vzrok, zakaj je občina sprva sploh želela uvesti vodilne panožne športne klube, tiči v želji po izpolnjevanju ciljev letnega programa športa. Občina namreč med drugim želi več uspehov na najvišji ravni, prizadeva pa si tudi za povečanje števila registriranih športnikov. A čeprav občina vsako leto vlaga več denarja v šport in športno infrastrukturo izboljšuje, uspehi tem vložkom ne sledijo, je pojasnil Kolenc. Dodal je, da jih skrbi predvsem upadanje registriranih športnikov med 15. in 18. letom, upad pa med drugim pripisujejo tudi slabemu sodelovanju med ljubljanskimi klubi, kar so želeli popraviti.
Želijo si, da bi jih občina povabila k sodelovanju
Da športna javnost ni razumela vizije občine pri razvoju kakovostnega in vrhunskega športa, je kriva občina sama. Sogovorniki so povedali, da jih občina predhodno ni niti seznanila, da namerava predlagati uvedbo vodilnih klubov niti jim ni naknadno obrazložila, kako bi sistem pod taktirko vodilnih klubov deloval.
»Če bi nas povabili k sodelovanju pri nastanku tega predloga, društva in klubi zagotovo ne bi bili požrešni, ne bi zahtevali preveč. Bi pa seveda zahtevali, da se nam omogočijo normalni pogoji za delo. Najslabše je bilo to, da nas niso čisto nič vprašali,« je zagotovil Omejc.
Sodelovanja pri nastajanju tega predloga si želijo celo v Košarkarskem klubu Olimpija Ljubljana, ki bi denimo imel primat na košarkarskem področju. Direktor kluba Matevž Zupančič se strinja, da tako kompleksne problematike ne gre rešiti tako na hitro. Prepričan je, da bi izboljšanje pogojev za strokovne treninge košarkarjev koristilo ljubljanski košarki in da si njegov klub želi sodelovanja z ostalimi ljubljanskimi klubi. Močnik, Omejc in Zupančič si želijo, da bo občina k pripravi boljšega predloga povabila ljudi iz prakse, da bi skupaj našli rešitev, ki bi kar najbolj ugajala vsem vpletenim.
