Zavarovalniške prevare so eno od področij, od katerega si mnogi obetajo, da bodo pridobili veliko, a pogosto ostanejo praznih rok. Statistika kaže, da se pri zavarovalnih zlorabah ne razlikujemo veliko od svetovnega povprečja. Iznajdljivost ljudi pri njih pa ne pozna meja. Prevare z zavarovanjem niso omejene le na cestni promet, veliko večji zneski se vrtijo tudi v zdravstvu in pri delovnih nesrečah na primer.
Raziskava največje svetovne organizacije za obvladovanje prevar ACFE je pokazala, da kar 82 odstotkov ljudi, ki so bili vključeni v prevaro, prej ni bilo nikoli obsojenih. Zavarovalnice tudi ugotavljajo, da je med odkritimi storilci goljufij vse več ljudi, predvsem podjetnikov, ki so v dolgovih in poskušajo svoje premoženje unovčiti pri zavarovalnici z lažnimi prijavami tatvin vozil, delovnih strojev in plovil. Predvsem so na udaru vozila na lizing, sledijo lažne prijave vlomov in tatvin zalog materiala, namerni požari na objektih, notranji opremi in zalogah materiala ter še kaj.
Goljufije pa, četudi pri njih niso udeleženi, vplivajo tudi na druge zavarovance. V Zavarovalnici Triglav namreč opozarjajo, da zavarovalniške goljufije posredno zvišujejo premije za vse, po ocenah zavarovalnice zaradi nepoštenja manjšine vsak Slovenec letno plačuje 80 evrov višjo premijo.
Janez Obaha, odgovorni za področje raziskovanja prevar pri Zavarovalnici Triglav, je povedal, da so doslej popisali več kot 350 shem goljufij. Največkrat gre za lažno prikazovanje škodnega dogodka, napihovanje višine zahtevka in predložitev lažnih dokumentov. Vse več je poskusov priložnostnih goljufij, ki jih skušajo storiti osebe, ki tega sicer doslej niso počele, pa jih je verjetno k temu napeljalo tudi slabše finančno stanje. Taki poskusi so po navadi očitni in jih preprečijo že cenilci zavarovalnice.
Največ zavarovalniških goljufij na področju avtomobilskih zavarovanj zaznavajo predvsem pri telesnih poškodbah iz AO in AO plus zavarovanj, kjer na podlagi zdravniških potrdil zavarovanci želijo iztržiti odškodnino. Predstojnik kliničnega oddelka za travmatologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana Matej Cimerman ob tem pravi, da zdravniki niso policisti in se zato z lovljenjem hlinjenih poškodb posebej ne ukvarjajo. »Če pacient pravi, da je padel in da ga boli glava, mu verjamemo. Seveda si lahko to izmisli. Kakšnih hujših poškodb se sicer tako ali tako ne da zaigrati. Kako se je poškodba zgodila, pa načelno verjamemo pacientu. Če sumimo o kaznivem dejanju, to prijavimo policiji,« dodaja travmatolog.
Zavarovalnice si podatke izmenjujejo
V zadnjih letih zavarovalnice ugotavljajo še, da na rast goljufij precej vpliva tudi povečan uvoz rabljenih in že poškodovanih vozil. Ta so s prirejenimi dokumenti o brezhibnosti pripeljana v Slovenijo, kjer zaradi starosti vozila ni potreben tehnični pregled. V goljufivih shemah se velikokrat pojavljajo tudi nepooblaščeni servisi vozil, ki vgrajujejo namesto novih delov rabljene, ki so povrh še sumljivega izvora, zavarovalnici pa predložijo ponarejene dobavnice. Po oceni zavarovalnice Triglav naj bi bilo v Sloveniji letno za 113 milijonov evrov zavarovalniških goljufij, Lea Cimperman Acman iz Adriatic Slovenica ocenjuje, da je delež zavarovalnih goljufij v Sloveniji okoli 4 odstotkov prijavljenih škodnih dogodkov in se po nekaterih ocenah povečuje. V ta namen se pod okriljem Slovenskega zavarovalnega združenja povezujejo zavarovalnice, ki si izmenjujejo podatke o sumljivih škodnih dogodkih.
Niko Čertanc, izvedenec za raziskave prometnih nezgod, je prepričan, da lahko izkušeni izvedenec že po hitrem vizualnem pregledu dokumentacije načeloma ugotovi, ali gre za prevaro ali ne. V nekaterih primerih pa je potrebno tudi nekaj truda, analiz in tudi izračunov. »Nekateri primeri romajo tudi na sodišče in se obravnavajo bodisi v kazenskih ali pravdnih zadevah; teh je več. Policija ob ogledu takšnega dogodka namreč zelo redko posumi o tem, ali je do nesreče res prišlo ali ne in zato udeležencev niti kazensko ne ovadi. To daje udeležencem upanje, da bodo v pravdnem postopku lahko lažje prišli do odškodnin. Glede na to, da delo policije zelo dobro poznam, poznam tudi to, kakšno znanje imajo, lahko rečem, da so pri določenem številu takšnih fingiranih nesreč sodelovali tudi policisti, saj bi le z malo znanja oziroma prakse morali takoj posumiti o resničnosti dogodka,« še ocenjuje Čertanc.
