Marca prihodnje leto bo načelnik generalštaba Slovenske vojske (SV) generalmajor Andrej Osterman, ki je bil na to mesto imenovan pred dobrim letom dni, izpolnil pogoje za pridobitev poklicne pokojnine. Po sedanji zakonodaji bi se torej moral upokojiti. A obstaja tudi možnost, da na čelu SV ostane do konca prihodnjega leta. Vlada je namreč že sprejela spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerih bi se lahko pripadnik SV upokojil v letu, ko doseže pogoje za starostno upokojitev. Osterman bo po informacijah na obrambnem ministrstvu prihodnje leto izpolnil tudi ta pogoj, toda sprememba zakona bi mu vendarle omogočila, da ostane na čelu vojske še dodatnih devet mesecev.
Tudi Gederju se obeta poklicna upokojitev
Kot nam je zatrdil državni sekretar na obrambnem ministrstvu Miloš Bizjak, omenjenih sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ministrstvo ni predlagalo zato, da bi pridobili še nekaj mesecev za imenovanje novega načelnika generalštaba SV, tudi zato ne, da bi se zaradi begunske krize slovenski vojaki lahko upokojili nekoliko kasneje. Po Bizjakovih besedah želijo zgolj poenotiti upokojevanje pripadnikov SV in drugih zavarovancev (policistov, poklicnih gasilcev...), ki imajo pravico do poklicne pokojnine. Tako naj bi generalmajorja Ostermana, če bodo spremembe zakona uveljavljene z januarjem, povprašali, ali je do konca prihodnjega leta še pripravljen ostati na čelu SV. Če se bo odločil, da se marca upokoji, pa bodo začeli postopek za imenovanje novega načelnika generalštaba.
Po Bizjakovih besedah bi bilo najprimernejše, da je na čelu vojske oseba s činom generala. A tak čin imajo med aktivnimi pripadniki vojske le trije. Poleg Ostermana sta generalmajorja še sedanji namestnik načelnika generalštaba Alan Geder in nekdanji načelnik Dobran Božič. Da bi Ostermana nasledil Božič, po mnenju poznavalcev vojaškega sistema ni verjetno. Zato, ker je na tem mestu že bil (vrnitev je doslej uspela le Albinu Gutmanu) pa tudi zaradi njegovega presenetljivega odhoda iz New Yorka, kjer je bil vojaški predstavnik Slovenije v OZN. Tedaj je kot razlog za vrnitev v domovino navedel osebne razloge, po neuradnih informacijah pa naj bi bil nezadovoljen, ker mu prenizka plača v tujini ni omogočila, da bi tja odpeljal tudi družino.
Brez generalskega čina prej pravilo kot izjema
V vojski je mogoče slišati, da bo izbor novega načelnika odvisen od volje politike. Po hierarhiji je najbližje temu mestu Geder, ki je bil namestnik že pri Alojzu Šteinerju (v času Pahorjeve vlade). Toda po besedah naših sogovornikov se tudi njemu poklicna upokojitev obeta že prihodnje leto. V času, ko je ministrstvo za obrambo vodil Janko Veber, je bil sicer za Ostermanovega naslednika predviden brigadir David Humar. V vrhu ministrstva so izbiro utemeljevali z ugledom in avtoriteto, ki naj bi ju užival med kolegi. Veber je tudi predlagal, da bi Humarja povišali v generalmajorja, a je temu odločno nasprotovala SDS, predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor pa je kljub pohvalam na Humarjev račun povišanje maja letos zadržal.
Takšno Pahorjevo ravnanje je Vebra močno presenetilo. »Predsednik republike je odobril, da začnem postopek za povišanje brigadirja Humarja v čin generala. Če te potrditve ne bi dobil, se za postopek ne bi odločil,« nam je včeraj dejal Veber, ki to, da Pahor postopka ni dokončal, razume kot degradacijo SV. Nekateri naši sogovorniki pa še dodajajo, da je bilo predsednikovo ravnanje tudi nekorektno do Humarja, ki je trenutno slovenski vojaški predstavnik pri Natu in EU v Bruslju.
Pahor je ob zadržanju Humarjevega povišanja izrazil pričakovanje, da mu bo nova obrambna ministrica Andreja Katič najprej predstavila kadrovski načrt in karierno pot najvišjih častnikov, na podlagi te predstavitve ter pogovora z ministrico in premierjem pa da bo sprejel odločitev o povišanju. Kot so nam povedali na obrambnem ministrstvu, je Katičeva predsedniku države karierne poti v SV pisno predstavila že konec maja. Pahorja s tem očitno ni zadovoljila. V njegovem uradu namreč poudarjajo, da je bila predstavljena sistemska rešitev, predsednik države pa bo o povišanjih v vojski, torej tudi o Humarjevem, odločil, ko bo Katičeva pripravila konkreten predlog novih prerazporeditev pripadnikov SV doma in v tujini.
Sicer pa bi lahko po veljavni uredbi Humar tudi kot brigadir zasedel položaj prvega vojaka v državi. Da načelniki ob nastopu dolžnosti še niso imeli generalskega čina, je bilo namreč doslej prej pravilo kot izjema. Poleg Humarja ima čin brigadirja v SV trenutno še devet oseb.
Blaž Petkovič, Meta Roglič
