Minister za obrambo Janko Veber je oktobra lani tudi zaradi političnih razlogov razrešil načelnika generalštaba Slovenske vojske generalmajorja Dobrana Božiča in na njegov položaj imenoval takrat še brigadirja, zdaj prav tako generalmajorja Andreja Ostermana, ki je bil do takrat namestnik prvega moža vojske. Predsednik države in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor je ob tem opozoril na prehitro menjavanje načelnikov generalštaba in na nevarnost, da bi vsak novi minister imenoval tudi novega načelnika.
Prisilna upokojitev vojaških »mladcev«
Zdaj pa vse kaže, da se bo zadeva kmalu po novem letu ponovila. Do menjave pa tokrat ne bo prišlo zaradi političnih razlogov, ampak zato, ker se bo generalmajor Andrej Osterman moral upokojiti. Namenoma smo zapisali »moral«, saj bo njegova upokojitev posledica precej zapletenega in za vojaške osebe nepravičnega sistema upokojevanja, zaradi česar v Sloveniji prisilno upokojimo najbolj izobražene in po činu najvišje uvrščene vojake mnogo prezgodaj, ko so pravzaprav še vedno v najboljših letih in bi državi lahko s svojim znanjem in delom vrnili tisto, kar je vanje z izobraževanjem dolga leta vlagala. Večina jih mora zaradi kombinacije določil zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ), zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) in zakona o obrambi v prehiter in celo premalo plačan pokoj že s petinpetdesetimi leti. ZPIZ je namreč uvedel institut poklicnega upokojevanja.
Država vojaškim uslužbencem vplačuje denar v drugi pokojninski steber, vojaki pa se morajo glede na določila zakona o uravnoteženju javnih financ obvezno upokojiti, ko dosežejo bodisi pogoje za poklicno ali starostno pokojnino. Poklicno lahko zaradi beneficiranega staža dosežejo že po 36 letih delovne dobe. Ker do starostne pokojnine še niso upravičeni, v tem času koristijo rento, namenjeno poklicni upokojitvi. Če so tega sposobni, v vmesnem času, ko čakajo na pogoje za starostno upokojitev, vplačujejo v pokojninski sistem, da se izognejo dosmrtnemu manku pri pokojnini, ki lahko znaša tudi do 50 evrov na mesec.
Razlike tudi med vojaki
V praksi je anomalij še več. Tako se bo lahko brigadir, ki se je zaposlil pri 27 letih in bo vse pogoje izpolnil šele pri 58 letih, takoj upokojil starostno, prejemal polno pokojnino in zraven še rento, namenjeno poklicni upokojitvi. Spet drugi visoki vojaški uslužbenec, ki se je zaposlil pri 22 letih in bo kmalu dopolnil 55 let ter izpolnil tudi ostale pogoje glede delovne dobe, pa se bo moral upokojiti poklicno, v dveh letih bo porabil rento, se starostno upokojil z nižjo pokojnino in še ob dodatek od poklicne rente bo, ki pa ga bo njegov kolega prejemal. To je zelo poenostavljena razlaga. A kot je potrdil predsednik Sindikata vojakov Slovenije Gvido Novak, na sodišču poteka kar nekaj delovnih sporov zaradi omenjene problematike. Med tistimi, ki zaradi prehitre upokojitve tožijo državo, je tudi nekdanji načelnik generalštaba in general Slovenske vojske Alojz Šteiner. »Problemi se vlečejo že dve leti, vmes so se zamenjali trije ministri, rešitve pa ni nobene. Zadeva je tudi na ustavnem sodišču, a je žalostno, da uradniki na ministrstvu kar čakajo, čeprav bi zakonodajo lahko spremenili že prej,« je razočaran Novak.
»Prisilno« upokojeni vojaki se sicer lahko vnovič zaposlijo kjerkoli drugje, razen seveda v vojski, in tako dočakajo »polno in normalno« pokojnino. Če seveda kje dobijo primerno službo…
Minister Veber ne bi spreminjal sistema
Z ministrstva za obrambo so nam sporočili, da minister Veber zaenkrat ne razmišlja o kakšnih sistemskih spremembah, češ da je sistem za vse enak, bo pa, kot je dejal predstavnik za odnose z javnostmi Aleš Sila, ob morebitnih spremembah zakona o obrambi treba razmisliti tudi o tem področju.
Če se vrnemo h konkretnemu primeru upokojitve načelnika generalštaba Andreja Ostermana, pa je treba poudariti, da tudi zanj veljajo enaki kriteriji kot za katero koli drugo vojaško osebo. Pojavili so se namreč namigi, da funkcija načelnika generalštaba prinaša druge pogoje, ker naj bi šlo za uradniško in ne vojaško funkcijo. A kot so nam potrdili tudi na generalštabu, to ne drži.
O težavah v vrhu Slovenske vojske je ministra za obrambo spraševala tudi poslanka SDS Anja Bah Žibert, ki jo je med drugim zanimalo, kako se je sploh lahko zgodilo, da je Veber na tako pomemben položaj imenoval človeka za tako kratek čas, in kako bodo te menjave vplivale na delovanje in mednarodni ugled Slovenske vojske tudi z vidika kontinuitete dela. Mimogrede, Sindikat vojakov Slovenije je na facebooku že 9. oktobra 2014 ugotavljal, da bo Osterman kmalu izpolnil pogoje za upokojitev… Na spletnih straneh državnega zbora pa je že moč najti odgovor ministra na poslankino vprašanje, ki pa je precej nekonkreten, mestoma celo zavajajoč, saj pravi, da poslankina informacija, da naj bi se Osterman upokojil letos, ne drži, upokojil naj bi se naslednje leto. Ne omeni pa, da bo to že nekaj dni po novem letu… »Uveljavljen karierni sistem v Slovenski vojski omogoča s kompetentnim kadrom zagotavljati kontinuiteto vodenja in poveljevanja na vseh ravneh. Na ključne vodstvene položaje v Slovenski vojski se imenuje pripadnike z najvišjimi voditeljskimi in strokovnimi kompetencami z ustreznimi izkušnjami tako doma kot v tujini. Glede na trenutno stanje v Slovenski vojski ni bojazni, da to ne bi bilo mogoče tudi v prihodnje,« pa odgovarja minister za obrambo Janko Veber.
