Po lanskoletni slabi letini si pridelovalci vina letos manejo roke

Država naklonjena malim vinarjem, velike pa kaznuje

»Volje in poguma, da bi na vinskem trgu naredila red, država nima. Namesto tega je naklonjena majhnim vinarjem, katerih prispevek k nacionalni ekonomiji ni nikakršen, velike pa kaznuje,« je opozoril Brejc. Po njegovih pojasnilih je ravno zdaj v javni obravnavi zakon o trošarinah, ki je z eno besedo absurden. Predvideva, da bodo s trošarinami obremenjene le velike kleti, medtem ko bo malim država dala odpustke. Meja, ki so si jo določili na ministrstvu za finance, do katere vinarjem ne bo treba plačevati trošarin, znaša kar 20 hektarjev. Za predstavo, po obstoječi vinski zakonodaji znaša meja, do katere ni treba prijaviti vinograda, 0,05 hektarja.

V Sloveniji se v povprečju 40 odstotkov vina pridela v primorskem vinogradnem okolišu, prav toliko v podravskem vinogradnem okolišu, petino pa v posavskem vinogradnem okolišu. Od leta 2006 uvoz vina presega izvoz. V zadnjih šestih letih se je uvoz potrojil na 12 milijonov evrov, medtem ko izvoz znaša približno sedem milijonov litrov. Največ vina se uvaža iz Italije, Makedonije, Španije in Nemčije. V slednjo najprej prihaja uvoženo vino iz novega sveta (Čile, Argentina…), kjer se skladišči in nato izvaža po vsej Evropi, je dodal Brejc.

Po kakovosti bomo letošnja vina še dolgo pomnili

Po pojasnilih direktorja Vinske kleti Goriška brda Silvana Peršolje sta bila lanska in predlanska letnika daleč pod povprečnimi, letošnji pa je po količini pridelanega grozdja v višini 6500 ton, iz katerega so pridelali 4,7 milijonov litrov vina, povprečen. Po drugi strani je letina, zaradi odsotnosti toče in suše, izjemno kakovostna. Goriška brda dobrih 40 odstotkov prometa dosežejo na tujih trgih, pri čemer se v zadnjem času krepi izvoz na kitajski trg. V družbi Vinakoper, v kateri prek Adriafina Luka Koper in Istrabenz obvladujeta 78-odstotni lastniški delež, odstopanj pri letinah, podobno kot pri skoraj vseh pridelovalcih vina, ne poznajo. Kljub temu je letošnja letina po kakovosti takšna, da jo bodo še dolgo pomnili, je dejal predsednik uprave Vinakoper Nevijo Pucer. Letos so pridelali okrog 3700 ton lastnega grozdja, kar na letni ravni predstavlja rast za 11 odstotkov, obenem pa odkupili še 500 ton grozdja. Celotna proizvodnja vina pa bo po načrtih znašala med 3,1 in 3,2 milijona litrov. Veliko večino vina Vinakoper prodajo na slovenskem trgu, po Pucerjevih besedah pa so se v zadnjem času osredotočili na izvoz. Predvsem na bližnje trge, sicer pa vino izvažajo v dvajset držav.

V zadrugi Vinakras, poznani kot pridelovalki terana, so letos odkupili za 40 odstotkov več grozdja kot lani. Iz 1100 ton grozdja so pridelali od 800.000 do 850.000 litrov vina, v glavnem terana, nam je pojasnil direktor Vinakrasa Marjan Colja. Ker pridelujejo specifično vino, ga skoraj v celoti prodajo na domačen trgu. S ciljem, da bi znižali prodajo odprtega vina, ki predstavlja 30 odstotkov celotne prodaje, v zadnjem času veliko pozornost posvečajo izvozu. Prva naročila v višini dveh zabojnikov (v vsakem je 22.000 buteljk vina) so že dobili iz Kitajske, po načrtih pa naj bi na tamkajšnji trg sčasoma lahko izvozili od pet do šest zabojnikov vina na leto.

Prestižne nagrade tudi za slovenska vina

Eden večjih pridelovalcev vina v Podravju je Ptujska klet v stoodstotni lasti Perutnine Ptuj. Direktor Ptujske kleti Vinko Mandl je povedal, da je letnik količinsko povprečen, kakovostno pa nadpovprečen, saj je vino bolj polnega okusa in vsebuje višje alkoholne stopnje. V Ptujski kleti so letos prevzeli 1,5 milijona kilogramov grozdja, iz katerih bodo pridelali okrog milijon litrov vina. Na tujih trgih družba proda 15 odstotkov vina, ključni izvozni trgi pa so Nemčija, Nizozemska, ZDA in Kitajska. Med domačimi vini se vina Ptujske kleti uvrščajo v sam vrh med nagrajenimi viri, pri čemer prestižne nagrade prejemajo tudi v tujini. Tako je bil laški rizling letnik 2012 iz sušenega grozdja letos svetovno znanem vinskem sejmu Decanter v Veliki Britaniji nagrajen s prestižno trofejo International Trophy. Gre za eno najvišjih lovorik, ki jih po svetu lahko prejmejo pridelovalci vina. V minulem letu pa je je Ptujska klet na Decanterju za vini pullus sauvignon 2013 in pullus sauvignon G 2013 prejela nagrado najboljšega vina v regiji. »Če si na slepih testih kontinuirano v vrhu, te to postavi na svetovni vinski zemljevid, hkrati pa se krepi prepoznavnost Slovenije svetu,« je dejal Mandelj.

S pridelavo grozdja in vina so zadovoljni tudi v družbi Radgonske gorice, ki je skoraj v stoodstotni lasti Celjskih mesnin. Po stečaju Kapele so letos najeli dodatnih sto hektarjev vinorodnih zemljišč, skupno pa so pridelali 5000 ton grozdja oziroma štiri milijone litrov vina, kar na letni ravni predstavlja rast za 35 odstotkov, je pojasnil predsednik uprave Radgonskih goric Borut Cvetkovič. Na peneča vina, po katerih Radgonske gorice slovijo po Sloveniji, odpade okrog 40 odstotkov celotne pridelave vin, medtem ko na tujih trgih prodajo sedem odstotkov vin.

Rekordno leto za pridelovalca cvička

V posavskem vinogradnem okolišu pa je največji pridelovalec vina KZ Krško. Kot je pojasnil njegov direktor Janez Živič, so odkupili 1900 ton grozdja, iz katerega bodo pridelali 1,5 milijona litrov vina, od katerih 90 odstotkov predstavlja cviček. »Kmetom smo letos uspeli že aprila plačati vse lani odkupljeno grozdje. Z njimi smo sicer dogovorjeni, da jim po prevzemu grozdja plačamo nekaj akontacije, preostanek pa po prodaji grozdja,« je pojasnil Živič. Med večjimi pridelovalci grozdja v Posavju je tudi KZ Metlika. Ta je letos odkupila 100 ton več grozdja kot lani, kar je skupaj zneslo okrog 600 ton. Iz odkupljenega grozda bodo po pojasnilih vodje vinske kleti KZ Metlika Andreja Škofa pridelali okrog pol milijona litrov vina, ki ga skoraj v celoti prodajo na domačem trgu. Ker je bila lanska letina slaba, imajo med zalogami le sveže vino, pri čemer metliška črnina prestavlja približno tretjino vsega pridelanega vina.