Ni lahko stati pred kamerami in priznati, da mu je kot človeku težko. Ampak dragi predsednik vlade, vladati ni enostavno. Lahko je moralizirati iz univerzitetnega kabineta, ali besedičiti kot predsednik Borut Pahor, ki se že dolgo ni pojavil na začetku informativnih oddaj. Uredniki informativnih oddaj ga vedno nekam skrijejo. V slogu, naj mu bo. Dajmo mu eno izjavo, en nasmeh, en namig hrvaški predsednici. Po tihem si tudi Cerar želi, da bi ga nekam skrili. Lahko v vremensko napoved, kjer je princip sporočanja slabih novic podoben. Kot človeku je vremenarju težko, ampak kot strokovnjak mora sprejeti odločitev in nam priznati: prihaja zima. Gibanje bo omejeno. Raje ostanite doma.
Vreme kroji usodo za zdaj še vedeju UKC Andreju Baričiču. Pred kamero je priznal, da ga lahko le slabo vreme prisili, da bo še malo počakal na odločitev vlade o njegovem imenovanju. Skratka, Miro in njegovi si lahko le želijo slabega vremena. Begunci bodo počakali nekje na toplem jugu, Baričič pa v svojem stanovanju, saj je po njegovih besedah privilegij biti državni uradnik na solidni plački.
V bistvu so begunci razkrili to drugo stran državnih uradnikov. Nenadoma ni dovolj le to, da so in prejemajo solidno plačko, zdaj morajo tudi odločati. In to hitro. Z veliko skokov na glavo. Z mislijo, da si režejo vejo političnega preživetja.
Ampak Slovenija je posebna. Ne bodite v skrbeh. Več kot boste poslali vojske na mejo, več kot boste postavili tehničnih ovir in več kot bo paradiralo specialcev na mejnih prehodih, bolj vas bomo imeli radi. Za nas boste borci za samobitnost slovenskega življa. Za nas boste osvoboditelji. Ali celo angeli varuhi. In ne se bati predčasnih volitev. Mi vas bomo nagradili za odločnost in sprejeto odgovornost. Pometli boste z rumeno modro opozicijo, ki je zadnji mesec zmedena. Ve, da delate prav, pa mora nergati. Ve, da uresničujete njihove sanje, pa zato razpreda o morečih scenarijih. Tudi oni si želijo, da bi se zadnji mesec preskočil.
Zagotovo pa tega časa ne bi preskočil Dimitrij Rupel, ki je začel svojo predvolilno kampanjo. Pojavlja se v vseh pogovornih oddajah. Saj veste, on že ve. On lahko pogleda z distance. Ta distanca pa je zgodovinska farsa. Dimitrij je tisti zunanji minister, ki je verjel besedam Collina Powella in med prvimi podpisal vilensko izjavo. Potem so začele padati domine. Invazije, ki so pripeljale do tega, kar imamo danes. Reke beguncev iz držav, kjer padajo bombe in rakete. Mogoče pa bo Dimitrij naslednji teden obiskal Dobovo in beguncem na ajzenponu rekel preprosto: sorry. Zavedli so nas. Naredili smo napako. Volilno telo pa ga bo za takšno samokritično gesto nagradilo in postavilo za dosmrtnega zunanjega ministra…
