(IMF) z Evropo Johannes Wiegand ni bilo presenečenj. »Prodaja Nove KBM je dobrodošla,« je dejal in dodal, da bi bilo zavoljo boljšega upravljanja smiselno prodati še preostale državne banke. Pred Slovenijo je po oceni IMF sedaj že tradicionalna naloga izvedbe pokojninske reforme, še posebno ključno je pospešeno nadaljevanje sanacije bank in predvsem prestrukturiranja podjetij, ki ostajajo med najbolj zadolženimi v regiji.
Čeprav je Wiegand ocenil, da bi bilo za Slovenijo izredno dobrodošlo, da bi ob znižanju javnofinančnega primanjkljaja izšla iz postopka presežnega primanjkljaja pri evropski komisiji, je bil to pravzaprav edini namig na varčevanje. Jasno, IMF je po poletju 2013, ko je priznal, da je z varčevalno obsesijo ohromil in poglobil grško krizo, obrnil ploščo in danes zagovarja predvsem ukrepe za krepitev rasti, kar je razvidno tudi iz danes objavljenega regionalnega poročila IMF.
Samo poglejmo primer Turčije, sicer resda države v razvoju, ki je med leti 2008 in 2014 krepila trošenje na prav vseh področjih. Rezultat? V omenjenem obdobju je gospodarsko zrasla za skoraj tretjino. Gospodarstvo območja evra, ki je v večini kategorij omejilo trošenje države, na drugi strani še ni doseglo ravni izpred krize. Slovenski BDP je na primer še vedno za dobrih sedem odstotkov nižji kot leta 2008.
Veliko prostora za izboljšave
Ukrepi za krepitev rasti so torej nujni, saj za to v prihodnje ne bo večno »samo od sebe« poskrbelo tuje povpraševanje, ko je bilo to lani. IMF je med analiziranjem držav CEE regije (Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska in Slovenija) in nekaterih drugih evropskih regij izluščil lekcije, ki bi lahko pomagale spodbujati rast. Države morajo v prvi vrsti znižati neproduktivno trošenje, medtem ko je priporočljivo povečati izdatke za izobraževanje, zdravstvo in javno infrastrukturo. Na tem področju je v Sloveniji še precej prostora za izboljšave, kar dokazujejo nedomišljeni posegi v izobraževalni sistem, odlašanje z zdravstveno reformo in serija fiaskov pri projektih javne infrastrukture. Koristno za rast je tudi krčenje javne uprave. Zanimivo je dejstvo, da so velikosti javnih uprav držav CEE (okoli 40 odstotkov BDP) precej bliže razvitim ekonomijam, ki imajo tudi trikrat višji BDP na prebivalca, kot pa državam v razvoju (okoli 20 odstotkov BDP), kjer je BDP na prebivalca bolj primerljiv. Lekcija, ki smo jo Slovenci v zadjnih letih dobro osvojili je izkoriščanje evropskih skladov v izogib znižanja javnih investicij. Kot zadnje priporočilo za rast pa IMF svetuje premik davčnih premen od prihodkov pravnih in fizičnih oseb k potrošnji.
Tu je potrebno postaviti vprašanje, ali je v Sloveniji sploh še kaj prostora za takšen premik, nenazadnje se uvrščamo v sam vrh evropskih držav po davčni obremenitvi potrošnje. Ekonomist evropskega IMF Ernesto Crivelli meni, da ja: »V regiji so države, ki imajo precej višje stopnje DDV, kot Slovenija. A pogosto odgovor ni zgolj zviševanje davkov, temveč v bolj učinkovitem pobiranju teh. Tu je vselej možno doseči izboljšave.« Ob tem je poudaril na empirično ugotovitev, da so davki na potrošnjo in premoženje precej bolj rasti prijazni kot na primer davki na dohodke podjetij.
Zadnji v regiji
Morebitnega zdrsa v recesijo se kljub izostanku ustreznih davčnih reform v Sloveniji (še) ni za bati. Po oceni IMF bo slovenski BDP prihodnje leto zrasel za 1,8 odstotka. Tega bistveno ne more spremeniti niti begunska kriza. Wiegand sicer meni, da začasna socialna in fiskalna bremena neizbežna, a se Slovenija, ki je za begunce tranzitna država, zaenkrat z njimi dobro sooča. Večjega pretresa ne bi smelo povzročiti niti močnejše ohlajanje Kitajske. Slovensko gospodarstvo ustvari v sodelovanju z velesilo namreč zgolj okoli 0,7 odstotka dodane vrednosti. Najbolj »ogrožena« na tem področju je Slovaška, saj ji mednarodna trgovina s Kitajsko prinese skoraj dva odstotka vse dodane vrednosti.
Kljub temu bodo Slovaki že letos in tudi v prihodnjih letih rasli verjetno hitreje od Slovenije. Prihodnje leto bodo po napovedi IMF rasli kar dvakrat hitreje od Slovenije. Višje rasti pa se obetajo prav vsem državam CEE regije, ki jo je Slovenija v obdobju tranzicije gledala v vzvratno ogledalo. Čeprav je razveseljivo, da se Slovenija počasi približuje povprečju območja evra, nas hkrati lahko skrbi, da raste najpočasneje v regiji, kjer domujejo njene glavne konkurentke na mednarodnih trgih.
