Postavljanje žice ob južni meji s Hrvaško poteka po načrtih, so včeraj sporočali odgovorni. Pri Rigoncah so je postavili tri kilometre, na Gibini pri Razkrižju 1,5 kilometra, v Središču ob Dravi, kjer so se dela začela včeraj, pa so je napeljali že celo 5 kilometrov. Dela so se začela pri Slovenski vasi proti hribovitemu predelu Gorjancev. Medtem ko so slovenski vojaki razvijali nove kolute bodeče ograje, je slovenski politični vrh poskušal pomiriti napetosti s Hrvaško zaradi domnevne postavitve delov ograje na hrvaškem katastrskem ozemlju pri Rigoncah. Premier Miro Cerar, predsednik države Borut Pahor, notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, obrambna ministrica Andreja Katič in državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic so se z javno diplomacijo podali na misijo glajenja napetih odnosov s sosedi. »Izognili smo se spornim točkam, da ne bi obremenili medsosedskih odnosov,« so sporočali Zagrebu. Očitno so slovenska zagotovila za zdaj zalegla. Če je hrvaški notranji minister Ranko Ostojić še v torek zagrozil, da bodo sami odstranili sporni del slovenske ograje, je včeraj izjavil, da so »v tem trenutku zadržani glede tega, da bi žico sami umaknili«. To bi morala po njegovem mnenju storiti Slovenija.
Slovenski politični vrh je družno začel javno miriti sosedo, potem ko je Hrvaška s protestno noto tudi uradno nasprotovala postavitvi ograje na domnevno spornih točkah pri Rigoncah. Politične napetosti na najvišji ravni sta poskušala zgladiti tudi premier Miro Cerar in predsednik države Borut Pahor. Ob robu vrha EU-Afrika na Malti se je Cerar pogovarjal s hrvaškim premierjem Zoranom Milanovićem, ki je kasneje dejal, da Slovenija ograjo očitno postavlja zaradi notranjepolitičnih razlogov. Obe strani bi se morali izogniti ustvarjanju napetosti zaradi nepomembnih malenkosti. »To se pogosto dogaja zaradi nesporazumov in šumov v komunikaciji, čeprav ni v resnici nič resnega,« je dejal Milanović. Pahor je postavljanje ograje pojasnjeval kolegici Kolindi Grabar - Kitarović. Oba sta se po pogovorih zavzela za dialog med državama in se izrekla proti vsem incidentom, ki bi lahko pokvarili medsosedske odnose. O bolj usklajenem reševanju begunske krize se bodo voditelji Balkana sicer vnovič pogovarjali na vrhu procesa Brdo-Brioni, ki bo čez dva tedna v Zagrebu, udeležil pa naj bi se ga tudi podpredsednik ZDA Joseph Biden.
Kot partija šaha s štirimi igralci
Če bi Slovenija – ob morebitnem radikalno omejenem ali povsem zaustavljenem sprejemanju beguncev v Avstrijo in Nemčijo – z žico povsem zaprla mejo s Hrvaško na vzhodnem delu, bi se Hrvaška lahko odločila za prevoz beguncev proti jugozahodni Sloveniji. Če se tam ne bi mogli dogovoriti za nove sprejemne centre in morebiten prevoz beguncev naprej proti Italiji, o čemer lahko zgolj ugibamo, bi lahko Hrvaška ponovno skušala begunce nenadzorovano voziti do odročnejših območij, denimo po gozdnih cestah proti obmejnim občinam, kot sta Ilirska Bistrica ali Koper. V Mestni občini Koper so se že povezali z občinskim odborom Rdečega križa, Gasilsko brigado Koper in vsemi prostovoljnimi gasilskimi društvi. »Odzvali se bomo glede na potrebe,« so zagotovili. Priprave so seveda smiselne tudi za primer, da bi bil prevoz beguncev dogovorjen. Dogovor bi lahko bil tudi posledica težav, ki bi jih imela Slovenija z nenapovedanimi prevozi s Hrvaškega. Na brežiškem območju se je namreč izkazalo, da je bolje Hrvaški dovoliti, da begunce z vlakom pripelje naravnost v državo (v Dobovo), kot da jih hrvaška policija usmeri v valove Sotle. Mimogrede: za Slovenijo ni verjetno, da bi Avstriji ali Italiji begunce »vsilila« na enak način, z razvozom vsepovsod po meji. Madžarska pa je, najbrž prav po takšnem scenariju, že vadila postavljanje bodeče žice na meji s Slovenijo.
Vrnitev tihotapcev?
Če bi se v nadaljevanju izkazalo, da Slovenija iz države beguncev ne bi mogla odpeljati nikamor več, bi, v skrajnem primeru – in zagotovo v sodelovanju z Nemčijo in Avstrijo ter še s kakšno drugo državo – morebiti lahko zaprla tudi celotno mejo s Hrvaško. Ob tako radikalnem scenariju je sicer za politične odločevalce enako smiselno, da bi zaprli že hrvaško zunanjo mejo EU.
Če bi se, po skrajnem scenariju, vse omenjene meje zaprle, bi se lahko poti beguncev preusmerile bodisi skozi Albanijo in Črno goro v hrvaško Dalmacijo, kjer pa bi spet naleteli na vprašanje, kam naprej. Enako velja za morebitno pot naravnost iz Srbije skozi Bosno in Hercegovino. Naslednja možnost za begunce je Romunija in od tam prehod nazaj na Madžarsko, o čemer se je med begunci govorilo, tik preden je Madžarska zaprla mejo s Srbijo. A po poročanjih madžarskih medijev je Madžarska že začela pripravljati ograjo tudi na meji z Romunijo. Potem ostane še pot skozi Romunijo do Ukrajine in takoj potem na Slovaško, pa pot skozi Ukrajino do Poljske in vsi možni scenariji na vzhodu Evrope.
Če bi evropske države organizirano pot skozi Balkan zaprle, bi na »oder« spet intenzivneje stopili tihotapci. Ravno včeraj so avstrijske oblasti razkrile, da so razbile tolpo, ki naj bi letos do Dunaja prepeljala okoli 1800 migrantov. Za 250 do 300 evrov na osebo so tihotapili iz Srbije in z Madžarskega, je poročala STA. Jutrišnji Dnevnikov Objektiv prinaša poglobljeno zgodbo o tihotapskih mrežah, ki se okoriščajo s transporti beguncev in migrantov na zahod.
Avstrija pred odločitvijo za ograjo
»Smo v bitki s časom za rešitev schengenskega območja in nameravamo zmagati. Hiteti moramo, a brez panike,« je včeraj pred začetkom neformalnega evropskega vrha zaostrovanje begunske politike v Sloveniji, Nemčiji in na Švedskem opisal predsednik evropskega sveta Donald Tusk. Medtem ko je sam – podobno kot številni drugi evropski politiki – rešitev ves čas videl v okrepljenem nadzoru na zunanji schengenski meji, se je schengenska ureditev še naprej krhala. Obetalo se je nadaljnje postopno zapiranje evropskih (zelenih) meja. Svojo ograjo bo namreč očitno postavila tudi Avstrija.
Dlje časa trajajoča nesoglasja med vladajočima strankama, socialdemokratsko stranko SPÖ in ljudsko stranko ÖVP, o nujnosti postavitve ograje naj bi poskušali dokončno uskladiti danes. Medtem ko je premier Werner Faymann (SPÖ) nasprotnik ograjevanja Avstrije, ukrep kot nujnega zagovarja notranja ministrica Johanna Mikl - Leitner (ÖVP). Po njenih zamislih naj bi nekaj kilometrov dolgo ograjo postavili na obeh straneh mejnega prehoda Špilje. Natančne dolžine ograj v obeh smereh še niso znane, a po poročanju avstrijskih medijev naj bi na severovzhodnem kraku mejnega prehoda ta segala pet kilometrov do reke Mure. Tudi Avstrija očitno načrtuje »humanitarno ograjo«, ki naj bi bila sestavljena iz dveh vrst. V prvi vrsti naj bi stala zgolj pletena ograja, šele za njo pa večja žičnata ograja. Na delih meje, kjer je ne bodo postavili, nameravajo okrepiti policijske patrulje. Če dogovor s koalicijskimi partnerjem ne bo možen, bi lahko notranja ministrica v skladu s svojimi pristojnostmi postavitev ograje odredila tudi sama. Na vprašanje, ali je to pripravljena storiti, je odgovorila pomenljivo: »Jutri je treba razpravo končati in se odločiti. Pri koncu je namreč potrpljenje državljanov in tudi moje.«
