Deset tržnih ponudnikov je leta 2012 namesto javnih komunalnih podjetij za 48 slovenskih občin izvajalo obdelavo mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem, zgolj največje podjetje Papir servis pa je pri tem zaslužilo skoraj 2,9 milijona evrov davkoplačevalskega denarja ali 59 evrov na tono odpadkov. Neupravičeno, je v nedavni reviziji (ob velikih težavah s pridobivanjem podatkov) ugotovilo računsko sodišče. Do donosnega posla so namreč podjetja prišla, ker občine oziroma njihova komunalna podjetja niso imela obratov, v katerih bi celovito mehansko in biološko obdelovali odpadke pred odlaganjem, se pravi jih temeljito prebrali, zmleli, posušili.
Gospodinjstva plačevala za ničen učinek
A tudi tržni ponudniki takšnih obratov niso imeli. Skoraj vsi odpadki (kar 95 odstotkov), ki so jih ti posredniki prevzeli, so po ugotovitvah revizorjev končali na odlagališčih. »Pri takšnem učinku bi bilo vseeno, če obdelave ne bi izvajali, gospodinjstva pa bi svoj denar lahko obdržala,« ugotavlja namestnik predsednika računskega sodišča Samo Jereb.
Prav te dni v Sloveniji svoja vrata odpira še zadnja izmed šestih javnih »tovarn« za obdelavo odpadkov, kot nekateri imenujejo regijske centre za ravnanje z odpadki v v Celju, Slovenj Gradcu, Puconcih, Slovenski Bistrici, Hrastniku in Ljubljani. Vseh šest bo imelo dovolj zmogljivosti za temeljito obdelavo vseh mešanih komunalnih odpadkov, ki nastajajo v slovenskih gospodinjstvih.
Toda donosen posel želijo obdržati tudi zasebniki. Pa čeprav lahko predpisano celovito obdelavo odpadkov pred odlaganjem danes zagotavlja le eden od njih – dolenjsko podjetje Kostak. Še en zasebnik, Gorenjev Ekogor, potrebno dovoljenje na Agenciji RS za okolje še pridobiva, Saubermacher pa pripravlja dokumentacijo za oddajo vloge.
Z odvetniki v prepričevanje občin
Odvetniška družba Mihelj in Barbič je v imenu zasebnih predelovalcev odpadkov, združenih pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije, občine obvestila, da lahko s tržnimi posredniki kljub temu brez skrbi sodelujejo še naprej. Kajti odpadke je treba temeljito obdelati zgolj v primeru, da bodo odloženi na odlagališče, so zapisali in občine spomnili, da je mogoče odpadke odstraniti tudi s sežigom (v tujini). Na to recimo trenutno računa podjetje Saubermacher. Iz Papirja servisa so medtem sporočili, da se zaradi odvzema okoljevarstvenega dovoljenja na lokaciji Vevče do nadaljnjega z odpadki ne ukvarjajo.
Ali bodo komunalna podjetja mešane komunalne odpadke namesto javnim tovarnam lahko oddajala zasebnim obdelovalcem odpadkov brez ustreznih obratov, mora zdaj odločiti ministrstvo za okolje in prostor. Njihove odgovore še čakamo. Po Jerebovi oceni pa je jasno, da to ni sprejemljivo že zaradi okoljskih ciljev, po katerih morajo evropske države iz odpadkov izločiti čim več surovin, ki jih lahko industrija ponovno uporabi. Kajti naravni viri so omejeni. Hkrati je država za gradnjo centrov za obdelavo odpadkov dobila evropska sredstva. »Centri imajo določene zmogljivosti, in če te ne bodo zapolnjene, bomo evropski denar vračali, saj smo ga porabili za nekaj, česar ne bomo potrebovali,« svari Jereb.
