Med pomembnejšimi razlogi je konkurenčnost. V naši elektronski industriji je vedno več podjetij. Če se z uporabniki povežemo na globljem nivoju in jim pomagamo uresničevati njihove ambicije, pridemo tudi sami do konkurenčnejšega položaja na trgu. Hkrati zgolj proizvajanje in prodajanje izdelkov pomeni, da nam med prsti polzi velika priložnost za ustvarjanje dodane vrednosti. Govorim o storitvah vzdrževanja in servisiranja dobrin. Kot tehnološko podjetje najbolje vemo, kaj lahko pričakujemo od prihodnjega razvoja tehnologije. Veliko bolje lahko načrtujemo potrebne menjave izdelkov, zmanjšujemo stroške uporabe...
Pravite torej, da lahko optimizirate rabo določenega izdelka, ker ga sami najbolje poznate.Tako je. To pa pomaga uporabniku, da mu ni treba prevzemati tveganj zaradi nakupa opreme. Recimo, da kupi en izdelek, pa si kasneje premisli in bi želel drugega, ker se je pojavila nova tehnologija. Mi lahko namesto njega prevzamemo to tveganje in kupimo oziroma imamo dostop do različnih proizvodov. Lahko poiščemo novega uporabnika, če prvi izdelka noče več. Kajti v naši industriji se tehnologija ves čas razvija. Obstaja trg za vse tehnološke nivoje. V preteklosti smo se osredotočali zgolj na zadnja dognanja in na najnovejše potrebe uporabnikov. Če se želimo bolj vključiti v krožne tokove, lahko ponudimo svoje storitve in izdelke tudi uporabnikom, ki recimo potrebujejo zgolj osnovne storitve. Te potrebe je mogoče izpolnjevati z izdelki, ki ne pripadajo zadnji generaciji, temveč eni generaciji prej.
Govoriva o Philipsu dveh hitrosti. Ali nameravate krožni princip uveljaviti za vse proizvode podjetja?Ne razmišljamo o ločevanju. Potrebujemo pa obe skupini uporabnikov, če želimo vzpostaviti delujoč krožni sistem v podjetju, kot je naše. Najnaprednejši bodo vsrkavali najnovejšo tehnologijo, druge pa potrebujemo, da bomo lahko ponovno uporabljali materiale in prenavljali opremo. To bi sicer počeli v vsakem primeru, vendar bomo zdaj naše izdelke ponudili kot storitev. S tem bomo dobili priložnost, da ostanemo v stiku s proizvodi in dobili bomo jasno motivacijo, da izdelke zasnujemo bolje.
Kakovost je eden večjih izzivov krožnega gospodarstva, kajti živimo v družbi, ki stvari meče proč. Hkrati tudi podjetja porabnikom raje kot enega prodajo dva izdelka.Naš izziv je zato spremeniti miselnost vseh, tudi nas samih. V preteklosti smo bili nagnjeni k snovanju izdelkov, ki trajajo le toliko časa, kolikor si jih povprečen uporabnik želi uporabljati. S krožnim pristopom bomo dobili jasno motivacijo, da izdelujemo kakovostnejše izdelke, ki trajajo dlje, saj bodo stroški z njimi tako nižji.
Princip, brez katerega to ne bo šlo, je izposojanje izdelkov namesto njihove prodaje.Pri uporabi izrazov moramo biti previdni, saj mnogi med njimi prihajajo iz časov, ko še nismo govorili o krožnem gospodarstvu. Zato okoli njih vlada tudi precej zmede. Jaz bi rekel, da govorimo o zagotavljanju storitve uporabe izdelka, s čimer podjetje sledi celotnemu življenjskemu ciklu proizvoda in skrbi za ustvarjanje vrednosti skozi ves ta čas ter cikel hkrati podaljšuje. Cilj je vse izdelke čim več uporabljati čim dlje časa. To najbolje deluje, če je uporabnik povezan s podjetjem, vendar ne samo z nakupom.
Iščete nove načine povezovanja med podjetjem in uporabnikom?Naše podjetje tri četrtine poslov opravi z drugimi podjetji, zgolj četrtino s končnimi kupci. Zato želimo najprej vse narediti prav pri podjetjih. To je tudi bolj enostavno, saj je med njimi lažje najti takšne, ki govorijo isti jezik, razumejo stroške celotnega življenjskega cikla izdelka, vlagajo v dolgoročna razmerja in so odprti ter pripravljeni preskusiti nove poslovne modele. S podjetji lahko sklepamo utečene obratovalne, finančne, najemne pogodbe... Toda pri detajlih moramo včasih izumljati. Povsem nov del katere koli pogodbe je recimo dogovor o presežni oziroma preostali vrednosti proizvoda v primeru prekinitve sodelovanja. Ta je pomembna tudi zaradi financiranja posla. Kajti krožni model pomeni odmik od ustaljenega denarnega toka, v katerem naenkrat dobimo plačilo za celotno vrednost proizvoda, k denarnemu toku, v katerem je plačilo izdelka razpršeno na celotno obdobje uporabe. Ta premik potrebuje posebno finančno konstrukcijo, zato verjamem, da bodo pomembno vlogo pri prehodu iz ene ekonomije v drugo odigrale tudi banke oziroma finančni sektor.
Se ta za to že ogreva?Seveda. Prehod je po našem prepričanju koristen za vse in bo prinesel dobičke tudi tistim, ki ga bodo finančno omogočili.
Kaj za vaše podjetje predstavlja najtežji del tranzicije? Na konferenci o krožnem gospodarstvu smo recimo slišali, da ima industrija izredno veliko težav z reciklažo surovin zaradi neločljivega mešanja materialov v izdelkih.Preoblikovati moramo celotno verigo. Dolga leta sta recimo logistika in dobava potekali zgolj v eno smer in obračanje tega procesa je popolna novost. Verjamemo, da bo prehod mogoč le, če bodo vsi vpleteni imeli jasno motivacijo, da korake izvedejo. Naše podjetje bo ohranjalo stik s svojimi izdelki ves njihov življenjski cikel, če bo ob tem ustvarjalo presežno vrednost in imelo koristi od podaljšane življenjske dobe. Naslednji korak je model optimizirati. Izdelke od zibke do zibke smo snovali že leta 2010, a je bilo z njimi več stroškov, uporabniki pa tega niso nagradili s plačilom višje prodajne cene. Zato verjamemo, da moramo najprej spremeniti način povezovanja z uporabnikom, se torej odmakniti od prodaje izdelkov in ustvariti podlago, ki nam bo omogočila tudi spremembo zasnove izdelkov. V številnih inovativnih projektih in tudi v sodelovanju s partnerji iz akademskega sveta zdaj iščemo načine za spremembo pravil ustvarjanja izdelkov. Raziskujemo recimo, katere lastnosti izdelka vplivajo na to, da se porabnik nanj bolj naveže in ga bo zato uporabljal dlje časa. Ali kako zasnovati izdelek, da potem ne bo težav pri razstavljanju in ponovni uporabi posameznih komponent.
Potrebujete pri tem pomoč politike, recimo v obliki višjih taks za odlaganje odpadkov, ali zmore gospodarstvo samo?Politika mora vsekakor opraviti svojo nalogo, ki je predvsem ustvarjanje enakih možnosti za vsa podjetja ne glede na to, na katerem koncu sveta imajo svoje proizvodnje. To ima opraviti z vladno regulacijo, ima pa naš uspeh veliko opraviti tudi s porabnikom in njegovim vedenjem. Da bo kupoval izdelke krožnega gospodarstva, ga je treba izobraževati in mu hkrati pomagati, da ima od proizvodov večje koristi za boljšo ceno.
Philips je svetovni igralec. Kje ima nov sistem možnosti?Trenutno ta potencial prepoznavamo v zahodni Evropi, v naši domači bazi na Nizozemskem, na nordijskih trgih, v Veliki Britaniji. V mnogih azijskih državah in v manjši meri tudi v Latinski Ameriki vidimo, da stranke zelo cenijo lastništvo in podobo, ki jim jo dajejo novi izdelki. To je nekaj, od česar se je zahodna Evropa začela odmikati. Sam bi rekel, da naprej. Koristi od izdelka so veliko pomembnejše kot razkazovanje. To ima opraviti s kulturo, možnostjo popravil...
Samozavestjo?Kaj mislite s tem?
Status, ki ga skušajo ljudje v družbi na primer doseči z novim avtomobilom.Verjamem, da gre tudi za to, vendar je recimo med ljudmi, ki danes vozijo tesle, zelo malo takšnih, ki so avto kupili, veliko več jih je zanj sklenilo pogodbo o lizingu. V resnici je to bolj zanimivo, saj imajo ljudje od tega stalne koristi, ker njim samim ni treba vzdrževati in servisirati vozila, njegova vrednost pa ostaja visoka. Naslednji korak je delitev avtomobila z drugimi uporabniki. Zakaj bi imel izključno pravico do avtomobila, če pa se moje potrebe spreminjajo.
Lastniški avtomobil je menda kar 92 odstotkov časa parkiran.Točno tako.
