Ker je bilo v obstoječih strankah pomanjkanje zanimanja za vprašanje enakosti spolov in pomanjkanje političnih rezultatov. S temi vprašanji se v skandinavskih državah že dolgo ukvarjamo in od zunaj nas vidijo kot nekakšen paradiž enakosti med spoloma, a ni tako. Na nekaterih področjih smo vsekakor napredni, a še vedno imamo glavna vprašanja odprta: razlike v plačilu, vprašanja skrbništva nad otroki, probleme imamo v zasebnem sektorju pri vprašanju zastopanosti žensk na odgovornih položajih. In kot povsod drugod imamo problem moškega nasilja nad ženskami. Če želimo kaj ukreniti v zvezi s temi problemi, je treba celostno nasloviti problem dominantnega patriarhalnega mišljenja. Tega tudi na Švedskem še nismo storili.
Zakaj po dolgih letih feminističnih gibanj in prizadevanj ti problemi niso rešeni še nikjer na svetu?Ker tega še nikjer na svetu niso odprli kot politično temo. Ženske se organizirajo v posebnih skupinah, v politiki pa predvsem znotraj tradicionalnih strank. Skušajo biti lobistke za ženske znotraj strank. Tiste, ki imajo dejansko moč, torej moške, skušajo prepričati, da kaj storijo za ženske. A ti seveda ne storijo ničesar bistvenega. Zato ustanovitev stranke – sedeti želimo za mizo, ko se iščejo rešitve za vsa pomembna vprašanja. To pomeni stališče in odnos do vseh problemov družbe, a vedno skozi našo, feministično in človekoljubno perspektivo. Stališče imamo tako do starih, tradicionalnih političnih organizacij kot do sindikatov. Sploh do vsega, kar poglablja razlike med spoloma in druge neenakosti.
Kaj za vas pomenijo sedež v evropskem parlamentu in predstavnice v 13 občinah na Švedskem? Kakšno realno politično moč imate?Stranko smo ustanovile pred desetimi leti. Priznati moram, da sem verjela, da lahko naredimo še veliko več in veliko hitreje, a sedaj vidim, da je mogoč le počasen napredek. Na prvih parlamentarnih volitvah smo bile neuspešne, na drugih bi nam skoraj uspelo, na tretjih volitvah pa smo prišle v evropski parlament in nato še v 13 občinskih svetov, vključno z vsemi velikimi mesti. To je bil za nas velik preboj, ki se je odrazil tudi v našem članstvu, ki je drastično poskočilo. Lani smo šli z 2000 članov na 22.000 članov. To nas je naredilo mnogo večjo stranko od mnogih, ki so v državnem zboru. Čas za unovčenje te moči pa bo šele nastopil.
Imate neuradni status najpomembnejše zunajparlamentarne stranke, realno lahko pričakujete preboj v parlament na naslednjih volitvah. Kaj ponujate volilcem, česar drugi nimajo?Zgodovinsko gledano nove stranke za preboj v parlament potrebujejo skoraj 20 let. In preboj je zelo pomemben, ker ko si enkrat v parlamentu, zate končno volijo tudi vsi tisti, ki bi že prej, a so taktični volilci in volijo le tiste stranke, za katere so gotovi, da bodo prišle v parlament, da tako njihov glas ne gre v nič. Zato smo lani pozivali volilce, naj volijo s svojimi srci. Ključni del našega uspeha pa je v tem, da smo govorili o politiki na nov način kot tradicionalna politika. V kampanji smo se pogovarjali tudi o temah, kot je ljubezen, predvsem pa smo poskrbeli za zabavno kampanjo.
Skušate nagovoriti tudi volilce, ki jim morda vprašanja enakosti med spoloma niso bistvena?Vsem povemo, da imamo odprta srca, odprte roke in da želimo odprte meje. V kampanji smo se veliko ukvarjali z antirasistično politiko. Vidimo, kako so vsa problemska vprašanja prepletena drugo z drugim, kako ni mogoče reševati problema neenakosti spolov brez denimo reševanja problema ksenofobije. Zelo dobro nam služijo tudi družbena omrežja, kjer smo bili med kampanjo najaktivnejša stranka, v kar smo bili primorani, saj nimamo denarja, za nameček pa naši člani to počnejo iz entuziazma. Ljudem taka politika hitro zleze pod kožo.
Spremljate razvoj sorodnih strank po Evropi?Veseli nas, da smo mnogim navdih. Letos so imeli na Norveškem lokalne volitve, kjer se je za sedeže v Oslu potegovala tudi ženska stranka. Ni ji uspelo, a naredili so prvi korak kot organizirana stranka. Tam sem bila spomladi in spraševali so me, kdaj bo feministični politični val prišel do njih, češ da čakajo. Odvrnila sem jim: nehajte čakati, začnite delati. In so. Novembra bodo formirali stranko na nacionalni ravni. Prve korake delajo tudi na Finskem in Danskem. Ko bodo ljudje videli, da je lahko feminizem neodvisna platforma za politično organizacijo, si bodo rekli kvečjemu: seveda, zakaj se tega nismo spomnili že prej. Tradicionalne politične stranke z leve in desne vse pravijo, da želijo enakost spolov. Imele so ogromno časa, da te želje uresničijo, kar jim enostavno ni uspelo. Čas je, da ženska vprašanja in vprašanja manjšin nasploh nehajo biti drugorazredna politična tema, temveč postanejo del realnih politik na vsakodnevni ravni. To pa je mogoče samo tako, da ena stranka to vzame resno in k temu prisili še druge.
Kateri zakoni so po vaši oceni najbolj potrebni posodobitev, si želite sprejeti kakšen specialen »ženski« zakon?Ne bi toliko sprejemali novih, kot želimo predvsem okrepiti mehanizme v že obstoječih. Imamo denimo zakon, ki ženski, ki je bila posiljena, zelo otežuje, da bi to dokazala, če ni med aktom kričala ali jokala. Podpiramo spremembo zakona, ki bo definirala, da je za spolni odnos potreben sporazum, v nasprotnem primeru je posilstvo. Veliko imamo predlogov za področje trga dela. Okrepili bi švedski sistem, kjer nimamo zakonov, pač pa pogajanja med sindikati in organizacijami zaposlovalcev. V sektorjih, kjer prevladujejo moški, želimo reformo, ki bo tudi ženskam omogočila enake pravice, ki jih sedaj težje uveljavljajo samo zato, ker jih je manj. A najpogumnejša tema je nasilje, ki privzema različne oblike. Značilno se kaže v zahtevi po konkurenčnosti na trgu, ogromno je nasilja v športu. Sprejeti moramo dejstvo, da je družba močno ponotranjila prepričanje, da biti moški pomeni varovati ženske in teritorij z orožjem. In to je tragično. Želimo, da postane Švedska močan glas proti oboroževanju in za mir.
Pred kratkim smo lahko v medijih brali, da ste na Švedskem skrajšali delovnik z osmih na šest ur.To je sicer objavil tudi New York Times, a žal ne drži. Potekajo pa že od 90. let eksperimentalni projekti v to smer, predvsem v nekaterih institucijah v Göteborgu. Rezultati kažejo, da je to prava smer, četudi postane delo tako dražje. Stroški nastanejo delodajalcu, koristi pa delojemalcu. Tudi mi imamo v naši agendi generalno krajši delovnik za vse. Ko smo ga krajšali skozi zgodovino, je bila to vedno dobra injekcija modernizaciji celotne družbe. Stroški so torej le v prvi fazi, potem pa se v luči vseh pridobitev porazgubijo.
Kako ste zadovoljni z uspehom predstavnice vaše stranke v evropskem parlamentu?Veliko je govorjenja in zelo malo rezultatov. Ste vedeli, da ima evropski parlament ženski komite, ki nima istega statusa kot drugi komiteji? Ko imajo debate o enakosti žensk, so te na sporedu pozno zvečer. Veliko delamo, a EU je pokazala veliko šibkosti v zadnjih mesecih. Ko govorimo o begunski krizi, kar naprej govorimo o krizi Evrope in držav – kakšna kriza za državo?! Kriza je za ljudi, ki morajo bežati za življenje. Kriza Evropske unije je to kvečjemu zato, ker je pokazala, da EU ne deluje in da ji je vseeno. Na koncu je vsaka država dvignila svojo mejo. Dobra stran EU je, da je bolje, da se ljudje dobivajo v teh velikih dvoranah in se brezplodno pogovarjajo, kot da bi se kregali in vojskovali.
