Okrevanje na trgu dela se nadaljuje. Avgusta se je število delovno aktivnih nadalje povečalo in je bilo v prvih osmih mesecih medletno večje v večini dejavnosti zasebnega sektorja, najbolj pa v srednje nizko tehnološko zahtevnih predelovalnih dejavnostih, gostinstvu, prometu in trgovini. Pospešeno se nadaljuje tudi zmanjševanje števila registriranih brezposelnih.
Povprečna bruto plača na zaposlenega letos raste počasneje kot lani, predvsem zaradi relativno večjega zaposlovanja oseb s podpovprečnimi plačami v zasebnem sektorju. V javnem sektorju na medletno rast plač vplivajo lanska izplačila zadržanih napredovanj, delno tudi rasti plač v javnih družbah, ugotavljajo analitiki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju v tretjem četrtletju kažejo nadaljevanje sicer skromne rasti bruto domačega proizvoda. Obeti ostajajo pozitivni, saj so se kazalniki razpoloženja konec tretjega četrtletja še nekoliko izboljšali.
Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji so se v poletnih mesecih večinoma nadalje nekoliko povišale in bile medletno, razen v gradbeništvu, višje. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se še naprej povečuje in je kot izvoz v prvih osmih mesecih na višji ravni kot pred letom. Povečevanje prihodka v nekaterih segmentih trgovine nakazuje nadaljevanje okrevanja zasebne potrošnje.
Na finančnih trgih se skupno razdolževanje nebančnih sektorjev pri domačih bankah nadalje umirja, kar je predvsem posledica zadolževanja gospodinjstev, kjer se je obseg kreditov ponovno začel povečevati. Obseg kreditov podjetjem in nefinančnim institucijam brez upoštevanja prenosov terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank se je v prvih treh četrtletjih zmanjšal za okoli desetino bolj kot v enakem obdobju lani.
Nadaljuje se tudi razdolževanje v tujini, kjer podjetja neto odplačujejo predvsem dolgoročna posojila. To je po ocenah Umarja povezano tudi z nizko investicijko aktivnostjo. Delež nedonosnih terjatev se v zadnjih mesecih ohranja na ravni okrog 11 odstotkov.
Javnofinančni primanjkljaj v višini 699 milijonov evrov je bil v prvih osmih mesecih za 358 milijonov evrov nižji kot v enakem obdobju lani. To je povezano z izboljšanjem gospodarske aktivnosti in stanja na trgu dela ter vladnimi ukrepi, ki so skupaj delovali v smeri povečanja prihodkov in zajezitve nekaterih izdatkov, še izpostavljajo v Umarju.
