Zaradi informacij o pričakovanem večjem pritoku beguncev ter zmanjševanju prepustnosti avstrijske in nemške meje je bila včeraj na hitro sklicana seja vlade. Na njej so ministri po naših informacijah soglasno sklenili, da naj bi Slovenija na meji s Hrvaško v prihodnjih dneh začela postavljati tehnična sredstva. Kar dejansko pomeni, da naj bi začela postavljati ograjo – kot smo poročali že pred dnevi, naj bi približno 120 kilometrov žičnate mreže že pripeljali iz Madžarske – a bo slovenska vladna politika namesto besede »ograja« uporabljala »politično korekten izraz«, torej »tehnična sredstva«. O ukrepih, ki jih je včeraj sprejela vlada, naj bi premier Miro Cerar danes obvestil slovensko javnost, tako rekoč sočasno pa naj bi potekalo tudi obveščanje sosednjih in nekaterih drugih držav oziroma diplomatskega zbora v Sloveniji.
Na poti proti Sloveniji večje število beguncev
V sredo ali najpozneje v četrtek lahko pričakujemo od 20.000 do 30.000 migrantov, je pred sejo vlade pojasnil zunanji minister Karl Erjavec. Pozneje so nam naši sogovorniki iz vladnih vrst dejali, da je tolikšno število beguncev trenutno na poti proti Sloveniji (razlog za takšen porast naj bi bila tudi končana stavka grških voznikov trajektov), do naše meje pa naj bi jih prišlo približno 10.000 na dan.
»Vlada se je seznanila z aktualnimi informacijami o pričakovanem povečanem pritoku beguncev oziroma migrantov po tako imenovani balkanski poti ter hkrati z možnostjo, da bosta Nemčija in Avstrija začeli ožiti njihovo sprejemanje. Na podlagi teh informacij je vlada ocenila, da obstaja resna verjetnost, da se bo Slovenija v kratkem morala soočiti s težko obvladljivim številom beguncev oziroma migrantov, kar lahko vodi v humanitarno izjemno zaostrene razmere,« so sporočili po včerajšnji seji vlade. Ob tem so dodali, da lahko še toliko težje posledice nastopijo v prihajajočem zimskem času in ob omejenih zmogljivostih, ki jih lahko naša država ponudi za ustrezno zavetišče ljudem na poti.
»V svoji odgovornosti za življenja ljudi in nemoteno delovanje države je vlada pripravila dodatne nujne ukrepe za obvladovanje migracijskih tokov, vključno s potrebnimi ukrepi za varovanje schengenske meje. Ti ukrepi se bodo po potrebi začeli izvajati v naslednjih dneh,« so še sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.
Po Balkanu še »procesni« centri
Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn je sicer kot predstavnik predsedujoče EU evropskim notranjim ministrom včeraj predstavil nov predlog, kako bolje upravljati tok beguncev, posebej čez zahodnobalkansko migracijsko pot. S pomočjo novih »procesnih« centrov vzdolž te poti naj bi razbremenili grške oblasti in tamkajšnje nastajajoče sprejemne (hot spot) centre. Tako v Grčiji kot tudi v Italiji namreč za zdaj deluje zgolj eden.
Ker na grške otoke v povprečju na dan prispe 5000 beguncev, po ocenah Asselborna vseh prišlekov ne bodo uspeli procesirati v hot spot centrih. Nove procesne centre za identifikacijo in preverjanje upravičenosti beguncev do mednarodne zaščite naj bi vzpostavili le v državah zahodnobalkanske migracijske poti, ki še niso članice Evropske unije, a ne v Turčiji. Konkretno bi to pomenilo, da bi takšne centre vzpostavili v Makedoniji in Srbiji, čeprav teh držav evropski uradniki včeraj niso želeli imenovati z imenom. Centri bi opravljali skoraj enake naloge kot hot spot centri. »Koncept še ni povsem razdelan,« je priznal minister Asselborn. »Zamisel je, da upočasnimo tok beguncev in ta tok tudi kontroliramo. Procesni centri ne bodo ustanovljeni v državah, kjer bodo hot spoti.«
Kot je pojasnil evropski komisar za migracije Dimitris Avramopolus, naj bi ti centri predstavljali podporno pomoč, saj bi v njih že opravili registracijo beguncev. Na vprašanje, ali bodo vzpostavljeni kot neke vrste zapori, iz katerih se begunci ne bodo smeli premakniti, je Avramopolus odgovoril, da centrov za pridržanje ne nameravajo vzpostavljati, bo pa moral biti med postopkom registracije vzpostavljen neki nadzor nad gibanjem ljudi.
Prihaja evropska mornarica
Nemški zunanji minister Thomas de Maiziere je ob prihodu na zasedanje notranjih ministrov dejal, da težavo pri nezmanjšanem begunskem toku ta čas predstavljajo še nedelujoči hot spoti, s katerimi bi sicer bolje zajeli tok beguncev. »Schengen želimo ohraniti, ampak čas se nam izteka,« je dejal in poudaril, da je treba zavarovati zunanje schengenske meje EU. Podobno je menila tudi avstrijska ministrica Johanna Mikl - Leitner, ki je dejala, da je Avstrija sedaj v povprečju soočena s 7000–8000 prehodi migrantov na dan. Zavzela se je za zavarovanje zunanje schengenske meje: »Mitsko je razlagati, da se ne more zavarovati meje s Turčijo.« Grčija ima po njenih besedah močno mornarico, ki bi morala biti tega sposobna, v nasprotnem primeru pa bi Atene morale za zavarovanje morske meje s Turčijo sprejeti zunanjo pomoč. »Kaj nam koristijo hot spoti, če pa ne moremo zavarovati zunanje meje,« je pristavila Mikl-Leitnerjeva. Takšne bojazni je vnovič poskušal razbliniti komisar Avramopolus. EU bo namreč okrepila vlogo agencije za nadzor evropskih meja Frontex, evropska komisija pa bo do konca leta predstavila tudi predlog za vzpostavitev evropske mornarice, ki bi varovala zunanje meje EU.
Aleš Gaube, Meta Roglič
