Napovedi zunanjega ministra Karla Erjavca o prihodu od 20.000 do 30.000 beguncev v sredo ali četrtek pozorno spremljajo tudi v zdravstvu. Bolnim in poškodovanim, ki prihajajo v Slovenijo, lahko za zdaj še pomagajo brez dodatnih okrepitev, ocenjujejo brežiški zdravniki. A če bo po koncu stavke grških ladjarjev mejo znova prečkalo večje število ljudi, kot kažejo trenutne napovedi, bodo poleg sodelovanja z bližnjimi zdravstvenimi domovi, ljubljansko nujno medicinsko pomočjo in madžarskim Karitasom verjetno potrebovali še dodatno pomoč prostovoljcev. Razrešiti bo treba dileme o njihovem vključevanju v delo, ugotavljajo v brežiškem zdravstvenem domu, v zdravniški zbornici pa medtem pozivajo k solidarnosti med zaposlenimi v zdravstvu.

Urediti položaj prostovoljcev

Za začetek bo treba urediti preverjanje, ali so ljudje, ki se javljajo kot prostovoljci, v resnici zdravniki oziroma kakšne so njihove kompetence, ugotavlja vodja nujne medicinske pomoči v brežiškem zdravstvenem domu Mojca Pibernik: »Poleg tega mora nekdo prevzeti odgovornost za delo teh prostovoljcev, tako za morebitne strokovne napake kot za možnost, da se jim pri delu kaj zgodi. Sistem vključevanja prostovoljcev v delo še ni vzpostavljen. To bo morala prevzeti zdravniška zbornica ali pa ministrstvo za zdravje.«

Trenutno skupaj z ekipo madžarskega Karitasa na dan oskrbijo okoli 100 ljudi, ki potrebujejo pomoč zaradi zdravstvenih težav. Kako bo v prihodnjih tednih in mesecih, ne vedo. »Težava bi bila zlasti ta, da bi ljudje množično prečkali zeleno mejo, zaradi česar bi morali pomagati na številnih točkah,« opozarja Pibernikova.

Poziv k solidarnosti med zdravniki

Ekipe, ki pomagajo beguncem, delajo dobro, a jih bo treba razbremeniti, po včerajšnjem obisku zdravnikov na meji s Hrvaško ugotavlja predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina. »Ljudje, ki tam delajo ves čas, so utrujeni. Pomagati jim bo moralo več kolegov iz drugih krajev. Pri oskrbi beguncev sicer prevladujejo preprosta opravila – poskrbeti je treba na primer za preveze, oskrbeti žulje... Hujših težav je na srečo za zdaj malo.« Po oceni Možine zato ni nobenih resnih ovir za vključevanje prostovoljcev z drugih koncev Slovenije.

»Želimo si solidarnosti v zdravniških vrstah. Tudi če nekdo pride le za dan ali dva, bo to veliko pomenilo. Če bodo zdravniki, ki pomagajo beguncem, še kaj potrebovali, jim bomo seveda prisluhnili,« poudarja Možina. Po njegovem mnenju bi bilo denimo dobro, da bi zdravnikom iz osnovnega zdravstva na pomoč priskočili tudi kolegi iz bolnišnic.