Domov sem prišel mesec dni pred koncem sezone. Ker sem se s klubom razšel korektno, mu želim vse najboljše. Ko smo zmagali v mestnem derbiju z 1:0 in bili drugi na lestvici, ki prinaša napredovanje v prvo ligo, smo imeli sestanek. V klubu je bil stalno pritisk po napredovanju v prvo ligo in tedaj smo imeli štiri točke pred tretjim in četrtim. Po sestanku so me umaknili s položaja vodenja prve ekipe, a obenem izpolnjevali vse, kar je bilo zapisano v pogodbi. Še danes ne vem, zakaj so me umaknili. Ker dva meseca nisem vodil ekipe, sem se dogovoril, da odidem domov.
Kakšni so bili rezultati kluba po vašem umiku s klopi?S serijo neuspehov so zdrsnili na sedmo mesto.
Z uspehi ste postali ljubljenec navijačev. Tudi ko niste več vodili ekipe, so skandirali vaš priimek.Če normalno delaš in si korekten, te navijači spoštujejo povsod po svetu. Vzklikanja mojega priimka ne bi poveličeval. Lepi spomini.
Ali so lahko izgovorili dva šumnika č, ki sta v vašem priimku?Težko. Slišalo se je kot Kavčiči.
Ko ste odhajali domov, so najzvestejši navijači prišli na letališče, da se poslovijo od vas?Dobro ste obveščeni. To je zame veliko zadovoljstvo in lep spomin. Z nekaterimi sem še vedno v stikih.
Kakšni so navijači na Kitajskem? Ali so tako temperamentni kot v Evropi?Radi imajo nogomet, so zelo temperamentni, vendar nisem videl agresivnih skupin, ki bi razgrajale, povzročale nered in delale škodo. Nimam podatka, da bi klubi na Kitajskem plačevali kazni zaradi izgredov navijačev. Čeprav so razdalje velike, ekipo spremljajo tudi na gostovanja.
Velika obremenitev za ekipe so dolga potovanja.Najkrajše potovanje je bilo uro in četrt z letalom do Pekinga. Če je bila tekma v soboto, smo šli na pot že v četrtek in imeli zadnji trening na prizorišču tekme. Počutil sem se kot ekipe v ligah NHL in NBA, ki so stalno v letalu. Le na dve tekmi smo potovali s superhitrim vlakom.
Najdaljše potovanje?Šest ur dolg polet na mejo z Mongolijo. Potovali smo z rednimi linijami, vendar v prvem razredu. Letala so udobna, letališča moderna, bivali smo v najboljših hotelih, da o pogojih za trening sploh ne govorim. Ni bilo težav s časovnimi razlikami, saj je po vsej Kitajski enak časovni pas.
Kakšne odnose ste imeli z mediji? Je njihov pritisk velik?Zelo korektne. Je podobno kot v Sloveniji. Napredovali smo korak za korakom. Najprej smo komunicirali le na tiskovnih konferencah, nato so me poklicali tudi po telefonu.
Največja ovira je bil jezik. Kako ste se sporazumevali?S pomočjo prevajalca, ki je zelo pomemben člen ekipe, saj se je treba odzvati v trenutku. Z njimi sem komuniciral v angleščini, ki pa pri meni ni tako popolna, da bi lahko prevajal knjige. Vseskozi je bil ob meni. Ko sem naredil korak proti robu igrišča, ga je tudi on. Včasih so bile težave, saj sem trener, ki skuša priti v psiho in značaj igralca. Naučil sem se sicer nekaj kitajskih besed in fraz, povezanih z nogometom, pozdravom, hrano in pijačo.
Kitajska je družba hierarhije. Ali to vpliva na prevzemanje odgovornosti?Ker kitajska kultura sloni na spoštovanju starejših, tako funkcionirajo tudi športne ekipe. Igralci redko nosijo torbe in prevažajo opremo, ampak to počne spremljevalno osebje, tudi zdravnik.
Kako sprejemajo kritiko?Enako težko kot v Sloveniji. Pred skupino nikoli ne izpostaviš posameznika, da je kaj naredil narobe. Čeprav se ob analizi ve, kdo je naredil napako, rečeš v množini, da smo to in to naredili narobe. Vsi pa vedo, kdo je naredil napako. V pogovoru na štiri oči brez težav rešuješ problem, kdo je naredil napako.
Kaj vam je kot človeku dala Kitajska?Zelo veliko v vseh pogledih, čeprav gre za povsem različni kulturi. Če na Kitajskem ne bi preživel poldrugega leta, bi mi nekaj manjkalo. Zdaj lažje dojemam nekatere stvari v življenju, zato sem zelo vesel, da sem služboval na Kitajskem. Zelo jo spoštujem. Že vse življenje me zanimata zgodovina in razvoj civilizacij. Kitajska je Daljnemu vzhodu dala veliko. Njena zgodovina je neverjetna.
Kitajska je še vedno država z vladavino komunistične partije, a neverjetno bogatimi posamezniki.Nisem imel takšnega občutka. O tem sploh nisem razmišljal. Obrača se veliko denarja. Kolikor sem videl, ljudje živijo normalno.
Kako ste se privadili na kitajsko kuhinjo?Hrana je po mojem okusu, z veliko zelenjave. Imajo zelo dobro pivo, predvsem mesto Čingdao, kjer sem delal, je znano po njem, saj so tam živeli Nemci. Malo nižja je kakovost vin. Posebno poglavje so čaji, ki so pri njih takšna znanost, kot je v Sloveniji vino.
Kako ste se znašli v prometu, saj je Čingdao osemmilijonsko mesto?Ker nisem vrhunski voznik, nisem vzel avtomobila, ampak so mi dali osebnega šoferja.
Ste tudi ljubitelj opere. Ali ste tudi na Kitajskem obiskali kakšno predstavo?Žal ne. Rad bi si ogledal tradicionalno kitajsko opero, ki pa je v Čingdau ne uprizarjajo, zato bi moral odleteti v Peking, a ni bilo časa.
Posebej ste preučevali kitajskega filozofa Konfucija in celo obiskali njegov grob.Obiskal sem ga zato, ker je kraj Kufu v isti provinci Šandong, kjer sem živel, vožnja z vlakom pa je trajala zgolj štiri ure. Kitajci obiskujejo Kufu tako kot slovenski osnovnošolci Vrbo na Gorenjskem, rojstni kraj Franceta Prešerna. Tam je na ogled njegov tempelj, palača in pokopališče, vse je dediščina Unesca. Dobro sem se zavedal, da bom na Kitajskem lahko deloval le, če bom poznal njihovo kulturo in običaje. Nobene logike ni bilo, da bi se oni prilagajali meni. Najbolj me je fasciniralo, da ima Konfucij, ki je živel šest stoletij pred našim štetjem, še vedno tako močan vpliv na življenje in razmišljanje na tako velikem zemljepisnem območju, ki je precej širše kot le Kitajska. Uradno je bil filozof, vendar ga imenujejo učitelj. Ko si v Kufuju, si resnično prevzet.
Povzpeli ste se tudi na bližnjo goro Tajšan.Po mitologiji je ena od petih najpomembnejših gora v tem delu sveta, a ne po višini, saj je visoka le 1545 metrov. Nanjo se povzpneš po stopnicah, po katerih hoja traja nekaj ur. Na goro so pred 500 in 1000 leti hodili vladarji in se ji zahvaljevali za moč in modrost. Ne glede na vero in svetovni nazor gora vsem Kitajcem pomeni izredno veliko. Ko vidiš vse templje, začutiš neko posebno energijo in se zaveš, kaj vse je v ozadju obstoja Kitajske. Prevzet sem bil, zato še bolj spoštujem kitajsko kulturo.
Očitno ste nad Kitajsko tako navdušeni, da bi se vrnili.Če bo tako naneslo. Zame je zelo pomembno, da delam tam, kjer se dobro počutim. Videl sem velik del sveta, vendar je Čingdao eno najlepših mest, v katerem sem živel s čudovito obalo, odličnim morskim podnebjem, prekrasnimi gorami in neverjetno prijaznimi ljudmi.
Za vas kot trenerja je značilno, da ste se prebijali iz najnižjih lig in ste se morali boriti za vsako službo. Niste imeli botrov, ampak ste bili na slovenski prvoligaški sceni vsaj dvakrat celo izigrani, ko ste bili že dogovorjeni za sodelovanje.Moja pot je bila malo daljša, vendar sem zadovoljen, ker lahko vsakemu pogledam v oči. Nočem pogrevati tega, da sem bil nekajkrat izigran.
Ali trener lahko dobi službo brez menedžerja?Kitajske ne bi videl brez menedžerja, ki pa ni bil Slovenec. Povsem normalno je, da je menedžer sestavni del nogometa, le delovati mora po pravilih.
Kako skušajo menedžerji vplivati na sestavo ekip v klubih in reprezentancah?Slišal sem veliko govoric, a nimam izkušenj, da bi skušali vplivati name.
Torej vas niso vabili na kavo, pijačo, večerjo, vam ponujali denarja, da določnega igralca uvrstitev v enajsterico.Ne. Kavo lahko spijem z vsakim.
Slovenija bo igrala v dodatnih kvalifikacijah za evropsko prvenstvo z Ukrajino. Tekmeca dobro poznate, saj ste kot selektor slovenske reprezentance do 21 let odigrali štiri tekme z Ukrajinci, med katerimi so danes nekateri reprezentanti A.Po enkrat smo zmagali in remizirali ter dvakrat izgubili. Že kot mladi reprezentanti so redno igrali v prvi ukrajinski ligi v začetnih enajstericah, so odlično tehnično podkovani, veliko igrajo prek bokov.
Kako se lotiti Ukrajincev?Ker so Slovani, težko prenašajo pritisk in agresiven pristop tekmeca.
Kakšne so možnosti Slovenije za nastop na evropskem prvenstvu?50:50. Končni razplet je povsem odprt, ker ima tudi Slovenija kakovost. Fantje imajo izkušnje s takšnimi tekmami. Treba je razmišljati pozitivno.
V sedanji reprezentanci A je veliko igralcev, ki ste jih od leta 2008 naprej vodili kot selektor slovenskih upov: Oblak, Kurtić, Kampl, Krhin, Lazarević, Berić, Krajnc, Verbič...Zelo sem vesel, da so prišli na raven reprezentance A. Zahvala gre trenerjem, ki so z njimi delali v klubih, jaz sem jih le selekcioniral.
Dva izmed teh igralcev sta vaša »otroka«, saj nista bila na veliki sceni. Kurtića ste odkrili v Beli krajini, kjer je hodil v redno službo na tri izmene, Kampla pa v Nemčiji, potem ko so ga strokovnjaki na NZS odpisali.Če onadva ne bi imela človeških in igralskih odlik, ne bi prišla do ravni, na kateri sta trenutno. Jaz tukaj nisem pomemben.
Z igralci imate očetovski odnos. Z njimi ste v stikih. Če se zgolj peljejo skozi Ljubljano, se ustavijo in vas povabijo na kavo.Brez spoštovanja ni mogoče delati. Slišimo se po telefonu, pošljem jim kakšno sporočilo SMS. Nekaj povsem normalnega je, da se srečamo na kavi.
Kam vas bo vodila trenerska pot?Najprej se moram spočiti. Kitajska mi je dala veliko, zato sem zdaj močnejši in zrelejši kot trener ter človek. Bomo videli, kam me bo vodila pot.
Bili ste trener v klubih, selektor mladih, zato je logično, da je naslednji korak reprezentanca A, če ne v Sloveniji, pa v tujini.(Premislek.) Prepustimo se času. Slovenija ima uspešnega selektorja. Ko sem bil na Kitajskem, nisem gledal nobene tekme reprezentance, sem pa spremljal izide in prebral marsikaj. Ne razumem negativnega ozračja okrog reprezentance, saj so slovenska realnost dodatne kvalifikacije. Ko sem bil na Kitajskem, sem dobil čestitke za uvrstitev v dodatne kvalifikacije.
