Slovensko društvo Hospic je pred mesecem dni po dobrih petih letih zapustilo hišo na Hradeckega, ki je v času njihovega izvajanja celovite oskrbe umirajočih v njej postala nekakšen simbol društva in paliativne oskrbe. Zaradi tega mnogi še vedno društvo povezujejo izključno s hišo, toda kot zdaj spominjajo vedno znova, ima društvo z 20-letno tradicijo veliko več pokazati. Pravi paliativni center v Sloveniji je bil njihov najmlajši, pa tudi najkrajši program, saj so ga maja zaradi negotovega financiranja prekinili. »Hiša ni bila sistemsko umeščena. Denar nam je bil obljubljen z vseh koncev in krajev, ljudje so prihajali, stroški so nastajali, plačnika pa ni bilo. Odločitev, da prekinemo s programom, je bila zelo težka. Toda šlo je za to, ali potone celotno društvo ali pa se poslovimo od tega programa, dokler se sistemsko ne uredi,« pojasnjuje predsednica Romana J. Roban.
Ko so se pojavili interesi Lekarne Ljubljana za ustanovitev zavoda LJUBhospic so sicer društvu zagotovili, da jim ne bodo vzeli hiše hospica, toda ker niso več sprejemali bolnikov in s tem izpolnjevali poslanstva, zaradi katerega so dobili hišo v najem za nedoločen čas, jim je ljubljanski stanovanjski sklad vendarle prekinil najemno pogodbo. Na vprašanje, ali bodo sodelovali z novim hospicem oziroma njegovim ustanoviteljem, ki bo najverjetneje novi najemnik ali lastnik hiše hospica, Robanova odgovarja, da sploh ne vedo, s kom naj se pogovarjajo, nimajo sogovornika iz stroke. V najuspešnejšem občinskem zavodu so se sicer po strokovno pomoč obrnili na hospice v tujini, a bodo društvo najbrž potrebovali za usposabljanje prostovoljcev. A pogovori za to še vedno niso stekli. Robanova dopušča možnost, da bodo stekli, ko bo znana ekipa LJUBhospica, čeprav je že zdaj mogoče sklepati, da bo sestavljena iz številnih ljudi, s katerimi so že sami (pogodbeno) sodelovali.
Občina ponudila majhen prostor
Društvo bo sicer z grenkim priokusom šlo naprej po svoji poti, pravi Robanova. Imajo vsaj delno sofinancirane programe z dolgoletno tradicijo: detabuizacija, prostovoljstvo, žalovanje odraslih in žalovanje otrok ter spremljanje na domu; s prepoznavnostjo pa narašča število uporabnikov. »V hiši smo lahko na leto sprejeli okoli sto bolnikov, na domu na letni ravni spremljamo okoli 1600 uporabnikov. Želimo si, da nihče ne bi potreboval hiše hospica – da bi vsi imeli možnost umreti doma med svojimi ljudmi, ampak žal nimajo vsi ljudje te možnosti,« pojasnjuje Robanova. Kljub težkim časom za društvo je vodja prepričana, da se je veliko naredilo na področju detabuizacije. »Ljudje so začeli razmišljati, kje bodo umrli in o tem, da so minljivi. Moramo se zavedati, da zdaj ustvarjamo pogoje za svoje lastno umiranje.«
Društvo, ki je opravilo pionirsko delo, ima po Sloveniji že enajst območnih odborov hospica, ljubljanskega so zdaj iz hiše na Hradeckega preselili na Gerbičevo ulico. Tam so najeli prostore, potem ko jim je občina ponudila le svoj prostor v velikosti 20 kvadratnih metrov, kar so ocenili kot veliko premalo za naravo njihovega dela. Medicinsko sestro, ki je bila vodja nege v hiši, so preusmerili na spremljanje na domu, socialno delavko pa na delovno mesto v upravi.
Obljubljenega razpisa še ni
Sicer bo njihovo nadaljnje delovanje odvisno o javnega razpisa ministrstva za socialne zadeve, na katerem naj bi podelili koncesijo za institucionalno oskrbo neozdravljivo bolnih v zadnjem obdobju življenja. Objaviti bi ga morali že oktobra, a ga še vedno ni. Vseeno zaupajo temu ministrstvu, ki jim je letos financiralo pet novih strokovnih sodelavcev za spremljanje na domu, medtem ko jim ministrstvo za zdravje ni prišlo naproti. »Bolj kot je (zdravstveni) sistem rigiden in tog, več moramo delati v nevladnih organizacijah, da zapolnimo luknje. Če teh lukenj ne bi bilo, ne bi bilo potrebe po nas,« je kritična predsednica društva, ki bo imelo v začetku decembra skupščino. Do takrat ni izključeno niti sodelovanje z Jurijem Maleševićem iz podjetja Interdesign Group, ki jim je ponudil 17 garsonjer v Mozirju. Doslej niso ponudbe niti sprejeli niti zavrnili, najprej bodo počakali na obljubljeni razpis.
