Po večletnem prizadevanju za ureditev pravnega statusa in s tem financiranja nege umirajočih so se v Slovenskem društvu Hospic maja odločili zapreti vrata hiše hospica za nove bolnike. Zaradi tega jim je ljubljanski stanovanjski sklad nato prekinil najemno pogodbo in nedavno so morali hišo po petih letih dokončno zapustiti. Od začetka meseca je tako prepoznavna stavba na Hradeckega 20 prazna, s pojasnili, kdaj se bo to spremenilo, pa so na skladu skopi. »Še vedno so odprte vse možnosti: oddaja v najem ali prodaja objekta,« pojasnjuje vodja sektorja za investicije na skladu Aleš Tomažin.
Torej, ni še jasno, ali bodo objavili razpis za oddajo hiše ali jo bodo prodali, je pa že dlje časa znano, kdo se zanima za nadaljevanje celovite oskrbe umirajočih v njej. Najuspešnejši občinski zavod Lekarna Ljubljana je po blagoslovu mestnih svetnikov konec avgusta tudi formalno ustanovil Zavod hospic Ljubljana ali krajše LJUBhospic.
Kot smo že poročali, so se zanj odločili, da bi zagotovili stabilnejše financiranje in delovanje paliativne oskrbe v prestolnici. Sprva so dopuščali tudi možnost, da bi šli v gradnjo nove hiše hospica. Sklad je društvu zagotavljal, da jim ne bodo odpovedali pogodbe, toda nato se je zgodilo prav to in hišo, v katero je ljubljanska občina vložila poldrugi milijon evrov, bo več kot očitno res prevzel LJUBhospic.
Zadovoljni z odzivom na poziv
»O obliki delovanja na tej lokaciji še potekajo pogovori za optimalno rešitev,« je skrivnosten direktor Lekarne Ljubljana Marjan Sedej. Prav tako ne razkriva še, kdaj bodo začeli izvajati dejavnost, ki je po statutu novoustanovljenega društva »izvajanje hospic paliativne oskrbe bolnikov, razvoj lekarniške dejavnosti v hospic paliativni oskrbi ter izobraževanja s področja hospic paliativne oskrbe«.
Šele konec septembra so objavili javni poziv za sodelavce, strokovne delavce in prostovoljce. »Prejeli smo več kot 50 prijav različnih profilov. Veseli smo, da so med prijavljenimi tudi ljudje, ki so že sodelovali v hiši hospica, in prostovoljci,« pravi Sedej in napoveduje, da bodo v prihajajočem obdobju organizirali ožji tim. V njem bodo zdravnik, diplomirana medicinska sestra, zdravstveni tehnik, socialni delavec in bolničar/negovalec/gospodinja, kasneje pa ga bodo po potrebi razširili.
Sredstva za začetek delovanja LJUBhospica bo seveda zagotovila ustanoviteljica, v prihodnje pa računajo tudi na uspeh na razpisih. »Paliativna oskrba neozdravljivo bolnih v sklepni fazi življenja bo brezplačna,« zagotavlja direktor. Na vprašanje, za koga bo mesto v njihovem hospicu, pa odgovarja: »Namenjen bo vsem, Ljubljančani in ljudje iz krajev, v katerih je Lekarna Ljubljana prisotna s svojimi enotami, pa bodo imeli prednost.«
Po pomoč v tujino
Namesto na Slovensko društvo Hospic, ki spremlja na domu okoli 1600 bolnikov po vsej Sloveniji na leto, so se v Lekarni Ljubljana obrnili na tovrstna društva v tujini. Kot še vedno kaže, bo tako njihovo sodelovanje težko doseči. Oboji tudi čakajo razpis ministrstva za delo, na katerem naj bi podelili koncesijo za institucionalno oskrbo neozdravljivo bolnih v zadnjem obdobju življenja.
