Ker prihajamo gledalci z delom filmskih in televizijskih prevajalcev neprestano v stik, smo podnapisov tuje filmske produkcije in sinhronizacije tujih otroških risank že tako vajeni, da se nam zdi prevajalska tlaka precej samoumevna. Ko se podnapisi v neki danski televizijski nanizanki povsem zlijejo s sliko in zvokom, so pravzaprav neopazni – kar je dokaz o njihovi kakovosti. Prevod pritegne pozornost gledalca šele, če kje odstopa, ni tekoč ali pa je v njem napaka, ki jo natančni gledalec nemara opazi, saj ima primerjavo med izvirnikom in prevodom ves čas na dlani ali, bolje, pred očmi in ušesi.
Za najmlajše le vrhunsko
Prevajanje filmov in televizijskih oddaj se zdi na videz res preprosto, še zlasti ko je prevod že narejen, a je vse prej kot to, opozarjajo v stanovskem društvu. »Filmsko sporočilo je kompleksno, saj ne gre le za prevod besedila, ampak je pomembno tudi dogajanje na sliki ter v ozadju, in v tem se prevajanje filmskih in televizijskih vsebin bistveno razlikuje od denimo književnega prevajanja,« pove predsednica Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev Barbara Müller, ki ima manjšanje števila znakov, da bodo ustrezali v Sloveniji uveljavljenima dvema vrsticama podnapisov na sredini ekrana, že v malem prstu.
Dobrih šestdeset članov mladega društva, ki je bilo ustanovljeno leta 2011, si tako prizadeva predvsem ohranjati visoko raven prevajalskega dela, medije pa poziva k zagotavljanju kakovostnih prevodov avdiovizualnih vsebin. Dejstvo je namreč, da so televizijski podnapisi in podnapisi v kinu za marsikoga še edina pisana beseda, ki jo bere v obdobju po končani srednji šoli. »Podnaslovni prevodi imajo zato zelo pomembno vlogo pri oblikovanju in utrjevanju jezikovnih vzorcev ter pomembno, čeprav nezavedno vplivajo na našo jezikovno kulturo, saj slogovno slabi in jezikovno siromašni prevodi dolgoročno siromašijo tudi jezik,« se zaveda odgovornosti Müllerjeva. Za primer navede besedi sleme ali predvčerajšnjim, ki ju menda že izrivajo po tujih kopitih skovane besedne zveze vrh strehe in pred dvema dnevoma. Ogromno izkušenj in posluha za jezik otrok zahteva od prevajalcev sinhronizacija otroških risank, ki mora nujno temeljiti na vrhunskem prevodu, je brezkompromisna sogovornica.
Medvedja usluga gledalcem
Čeprav se največkrat zdi, da si prevajalci in lektorji radi skačejo v lase, v društvu filmskih in televizijskih prevajalcev sodelovanje z lektorji, ki poskrbijo za jezikovno in slogovno brezhiben prevod, nadvse cenijo. »Žal pa za lektorje agencijam in drugim naročnikom pogosto zmanjka denarja in jih bodisi nimajo bodisi jih mizerno plačajo,« pove Müllerjeva in načne še pogovor o socialnem položaju prevajalcev, ki so večinoma prekarni delavci. Pa ne gre za pomanjkanje dela, tega je ob poplavi avdiovizualnih medijskih vsebin dovolj. »Čedalje več je tudi prevajalcev, a so razmere za delo vse slabše, višina honorarjev stagnira že deset let oziroma se celo znižuje, stroški dela pa rastejo,« pove prevajalka.
Delež odgovornosti za nastalo situacijo zagotovo nosijo tudi prevajalske agencije, ki so se postavile med naročnike in prevajalce. Za posel se bojujejo z dumpingom, tako da naročnikom ponujajo tudi nerazumno nizke cene, breme pa prevalijo na prevajalce in jim znižujejo honorarje, slišimo od predsednice društva. »Namesto izkušenih prevajalcev marsikje najemajo začetnike brez ustreznega mentorstva ali celo amaterje, posledica tega pa so površni, jezikovno siromašni prevodi, polni napak, tako pomenskih kot slogovnih. S tem delajo medvedjo uslugo gledalcem, zlasti najmlajšim,« sklene Müllerjeva.
