Kaj natančno je naloga vašega programa in kakšni so vaši cilji?

Naš cilj je migrante, ki zdaj prihajajo v Nemčijo, čim hitreje integrirati na trg dela. Zato pri nas svetujemo tistim, ki so že vložili prošnjo za azil, nimajo pa še odločbe. Pri nas se lahko prijavijo tisti, ki že imajo osnovno znanje nemščine in ki so pripravljeni in zmožni delati.

Migranti in begunci, ki zdaj prihajajo v Nemčijo iz Sirije in Afganistana, ne govorijo nemško, le redki angleško. Kakšne možnosti imajo ti?

To je največji izziv, s katerim se trenutno soočamo. Brez vsaj osnovnega znanja nemščine se na nemški trg dela praktično ni mogoče vključiti.

Mlajši migranti so precej bolj prilagodljivi in se hitreje naučijo novega jezika. Kaj pa neznanje jezika pomeni za starejše migrante, stare 40 ali 50 let? Kako dolgo bo v povprečju trajalo, preden bodo slednji našli službo?

O povprečjih je težko govoriti. Pri starejših imamo največ težav, ker ne razumejo na delo vezanih tehničnih izrazov. Včasih k nam pride izjemno izobražen inženir, a ga nihče ne zaposli, ker ne razume navodil delodajalca. Preden takšen iskalec zaposlitve usvoji potrebne jezikovne veščine, lahko mine več kot eno leto. Po mojih grobih ocenah azilanti prvo službo v povprečju najdejo nekje med pol leta in dvema letoma.

Makroekonomisti ocenjujejo, da migranti za nemški trg dela pomenijo izredno velik potencial. Se strinjate s tem?

Strokovnjaki iz gospodarskih zbornic, s katerimi sem govoril, pravijo, da pri trenutnem pomanjkanju kvalificirane delovne sile nujno potrebujemo dodatne ljudi. Podjetjem je vseeno, ali so to begunci ali ne. A najprej se morajo naučiti nemškega jezika, šele nato jim lahko ponudimo celo vrsto ukrepov, od dodatnega izobraževanja do prakse pri delodajalcih.

So begunci, ki zdaj prihajajo v Nemčijo, po izobrazbeni strukturi primerni za nemški trg dela?

To je dobro vprašanje. Pogosto v tujini pridobljene kvalifikacije ne ustrezajo standardom kakovosti v Nemčiji. Poleg neznanja nemškega jezika je to največja ovira za iskalce zaposlitve. Poleg tega morate vedeti, da precejšen delež ljudi, ki danes prihajajo v Nemčijo, ni niti pismen. Trenutno je delež tistih, ki so nemudoma zaposljivi, izjemno majhen. V perspektivi dveh let predvidevamo, da si bo službo lahko začela iskati tretjina do polovica delovno sposobnih beguncev.

Kako motivirani so migranti? V nemških medijih je pogosto zaslediti poročila, da se niso pripravljeni izobraževati, ampak želijo čim prej dobiti kakršno koli delo, le da čim prej pridejo do denarja, ki ga potem pošiljajo družinam v tujino.

Migranti so motivirani za iskanje dela, vendar se soočajo s številnimi ovirami. Prva je jezik, druga pa so težave pri prepoznavanju izobrazbe in delovnih izkušenj, ki so jih pridobili v tujini. Je pa tudi res, da ob prvem pogovoru pogosto dobimo odgovor, da so pripravljeni delati kar koli, samo da bodo čim prej dobili plačo. Vendar to ni naš cilj. Pogosto se nam namreč zgodi, da se taki ljudje že po pol leta vrnejo k nam kot brezposelni, ker v neprimerni službi niso zadovoljni. Zato skušamo tudi azilantom, tako kot vsem drugim iskalcem zaposlitve, najti njihovi izobrazbi primerno zaposlitev. Včasih moramo azilante kar dolgo prepričevati, da spremenijo svoje začetne cilje oziroma da se v srednjeročni perspektivi vidijo drugje. To je pomembno predvsem zaradi dolgotrajne in uspešne integracije.

Kako poteka prepoznavanje izobrazbenih kvalifikacij? Begunci običajno pri sebi nimajo nobenih dokumentov.

Obstajajo posebni postopki, v katerih azilanti, tako kot tudi vsi drugi migranti, ki prihajajo v Nemčijo iskat službo, opravljajo izpite. Ti se opravljajo na univerzah in na primer pri obrtniških zbornicah. Pri tehničnih poklicih iskalci zaposlitve opravljajo praktične preizkuse, pri vseh drugih pa tudi ustne in pisne izpite, kjer morajo izkazati tudi precej boljše znanje nemškega jezika. Da begunci pri sebi nimajo nobenih dokumentov, je seveda velika ovira.

Kako uspešni so begunci pri opravljanju teh izpitov?

Naš projekt je še povsem nov, zato statističnih podatkov zgolj za begunce, ki zdaj prihajajo k nam, še nimamo. Lahko pa sklepamo na podlagi statistik za celotno populacijo migrantov, ki v Nemčiji išče delo. Ti kažejo, da je uspešnih le polovica.

Težave niso le na strani beguncev. Pogosto je mogoče slišati, da dela ne najdejo niti tisti, ki dobro govorijo nemško in so ustrezno izobraženi. Jih omejuje azilna zakonodaja ali pa so pri zaposlovanju beguncev zadržani tudi delodajalci?

Problem oziroma ovira je del zakonodaje, ki pravi, da imajo prednost pri zaposlovanju državljani Nemčije in drugih članic Evropske unije. To pomeni, da moramo pri morebitni napotitvi nekega prosilca za azil na določeno delovno mesto vedno preveriti, ali morda za to delovno mesto v bazi brezposelnih ni ustreznega državljana EU.

Kako velik je ta problem pri zaposlovanju beguncev, ki zdaj prihajajo v Nemčijo?

Precej velik je pri zaposlovanju nizkokvalificiranih ljudi. Ker je v tem segmentu prijavljenih razmeroma veliko brezposelnih državljanov Nemčije in EU, moramo prosilce za azil pogosto zavračati. Precej manj težav je pri zaposlovanju visokokvalificiranih ljudi. Zanje velja tako imenovana modra karta, ki postopke precej poenostavlja. Poenostavljeni postopek velja za vse tiste, ki se potegujejo za delovna mesta, kjer letni dohodek presega 48.400 evrov bruto. Z njim Nemčija pokriva manko delovne sile v nekaterih naravoslovnih poklicih. Iščemo na primer matematike, inženirje, zdravnike itd. Ovir pri zaposlovanju nižjekvalificiranih ljudi sicer ni več, ko slednji dobijo pozitivno odločbo o podelitvi azila. Precej težav nam povzroča tudi negotovost o zaključku azilnih postopkov. Trenutno predvidevamo, da bodo pravico do azila z veliko verjetnostjo dobili migranti iz Sirije, Iraka, Somalije in Eritreje. V teh primerih se nam v ljudi tudi splača vlagati.

Se bo s strožjo azilno zakonodajo za vas in za vaše stranke kar koli spremenilo?

Ne. Zadnje spremembe azilne zakonodaje v naše pristojnosti in pravice iskalcev zaposlitve z migrantskimi koreninami ne posegajo. Ko posameznik zaprosi za azil in se pri nas prijavi kot iskalec zaposlitve, ima pravico do naših svetovalnih storitev in finančne pomoči. To velja tudi za tiste, ki so dobili negativno odločbo, a lahko v Nemčiji še nekaj časa ostanejo na primer zaradi zdravstvenih težav. Tisti, ki so dobili pozitivno rešeno azilno odločbo, pa imajo tudi pravico do dodatne finančne pomoči, tako imenovanega nadomestila za brezposelne II, kar je bila nekoč, grobo rečeno, socialna pomoč.

Iz delodajalskih in ekonomskih krogov je bilo slišati pozive, da bi laže zaposlovanje migrantov spodbudili tako, da bi jim vsaj na začetku izplačevali nižjo minimalno plačo. Kako gledate na ta predlog?

Kot zastopnik zavoda za zaposlovanje tega ne morem komentirati.

Kako pa na to gledate osebno?

Takšna ureditev bi za seboj potegnila številne negativne posledice. Če bi minimalno plačo znižali za določene skupine poklicev in ljudi, je vprašanje, kako bi to vplivalo na tiste, ki že prejemajo minimalno plačo.

Prva bojazen je, da bi to vodilo do zlorab. V medijih je že mogoče zaslediti poročila o izkoriščanju migrantov kot cenene delovne sile.

O takšnih kršitvah nimam podatkov. Lahko pa rečem, da pri delojemalcih migrantih preverjamo, ali zanje veljajo enaki delovni pogoji oziroma ali so enako plačani kot njihovi kolegi in ali so njihove pogodbe o zaposlitvi takšne, kot morajo biti. Zakon delodajalcem trenutno prepoveduje, da bi komur koli izplačali manj kot minimalno plačo.

Ste morebiti s podjetji sklenili kakšne posebne dogovore o zaposlovanju beguncev?

Da. Prek zasebnih izvajalcev izobraževanj za begunce imamo vzpostavljeno opravljanje prakse, ki beguncem olajša vstop na trg dela in pridobitev delovnih izkušenj. V našem okrožju je okoli 50 podjetij iz različnih panog, ki beguncem ponujajo vsaj šesttedenske prakse. Pri samem zaposlovanju pa med begunci in drugimi iskalci zaposlitve ni nobenih razlik.

Je takšna praksa plačana?

Ne, gre za klasično prakso, ki je podjetja nikomur ne plačujejo. Praktikanti sicer pri nas dobijo povrnjene potne stroške.