Od leta 2002, ko je bil sprejet zakon o vodah, ki je od ministrstva za okolje in prostor (MOP) terjal, da podeli koncesije za rabo vode, od njenih uporabnikov pa, da plačujejo koncesnino, se je zamenjalo šest vlad in sedem okoljskih ministrov, vendar na tem področju niso veliko premaknili. V letu 2014 je tako vodo uporabljalo 55 podjetij (26 za potrebe termalnih kopališč in 29 za proizvodnjo pijač), a je ministrstvo koncesijske pogodbe doslej sklenilo z vsega štirimi termalnimi kopališči oziroma s približno petnajstimi odstotki vseh in z enajstimi proizvajalci pijač. Od teh tudi pobira koncesnino (na leto dobra dva milijona evrov), vsi drugi podzemno vodo po navedbah MOP uporabljajo povsem brezplačno. Toda ne po lastni krivdi, saj jih je večina vloge za podelitev koncesije oddala pravočasno (do 10. avgusta 2004), uradnikom na ministrstvu za okolje in prostor pa jih v enajstih letih ni uspelo predihati.
Ministrstvo za gospodarstvo ni več proti
Državi po izračunih MOP samo pri termalnih zdraviliščih vsako leto spolzita iz rok približno dva milijona evrov. Ta znesek bi v Posavju, kamor gre (za potrebe gradnje hidroelektrarn) večina denarja iz vodnega sklada, ki ga s koncesninami polnijo tudi porabniki podzemne vode, zagotovo zlahka porabili. Ker vodni sklad zaradi vse številnejših namenov porabe denarja iz njega vse bolj usiha, se je odpravljanja velikanskih zamud intenzivneje lotila šele aktualna vlada oziroma ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. Porabniki vode ji skušajo dokazati, da so njeni apetiti po finančnem napajanju vodnega sklada pretirani, toda vlada naj bi danes kljub temu sprejela devet uredb o koncesiji za rabo termalne vode, in sicer za terme Dobrna, Lendava, Banovci, Paradiso, Thermano Laško, Zreče, Maribor, hotele Bled in LiffeClass Portorož. Omenjenim podjetjem, ki koncesnine doslej niso plačevala, bodo s tem prvič naložili plačilo te obveznosti. Z vsebino uredb se strinja tudi ministrstvo za gospodarstvo, ki jim je nekaj časa nasprotovalo, na torkovi seji jih je potrdil tudi vladni odbor za gospodarstvo, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč pa MOP pred glasovanjem na vladi prosi za urgentni sestanek.
MOP: Porabe vode za nazaj ni še nihče plačal
Na okoljskem ministrstvu so prepričani, da je predvideni sistem obračuna koncesnin stimulativen (štiriletno prehodno obdobje do plačila polne koncesnine, če bodo zavezanci neonesnaženo podzemno vodo vračali v podzemne vodonosnike, pa je bodo lahko po načelu reinjekcije plačali le 20 odstotkov), v termah mu oporekajo. Prepričani so, da jih bo država s koncesninami preveč ožela. Na MOP zavračajo prvotne navedbe Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, češ da bodo koncesnine termam povišali za pet- do petnajstkrat. Poudarjajo, da se jim koncesnina ne povišuje, ampak se večini z letom 2016 obračunava prvič, v skupnosti pa so svoje prvotne trditve nekoliko omilili. Zdaj navajajo, da bodo koncesnine od leta 2016 petkrat višje od izračuna nadomestila za rabo vode za nazaj za leti 2014 in 2015. »Predlog osnutka nove uredbe za leta od 2016 dalje predvideva tako visoke koncesnine, da tega slovenska naravna zdravilišča enostavno ne bodo zmogla. To bo skoraj vsa potisnilo v izgubo, saj so predlagane koncesnine v nekaterih primerih višje od letnega dobička teh podjetij,« navajajo zdraviliščniki.
Bodo pa morali tisti, ki koncesnine ne plačujejo, po sklenitvi koncesijske pogodbe plačati še uporabo vode za nazaj (za leti 2014 in 2015). To nadomestilo naj bi jim obračunali letos in prihodnje leto. V Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč poudarjajo, da vsa zdravilišča že plačujejo vodno povračilo, in sicer 0,029 evra za kubični meter, na okoljskem ministrstvu trdijo, da ne. »Plačilo nadomestil za rabo vode se ureja s sklenitvijo koncesijske pogodbe. Postopek podelitve koncesije pa poteka tako, da vlada najprej izda koncesijski akt, temu sledita odločba o izboru koncesionarja in sklenitev koncesijske pogodbe. Nadomestila za rabo vode tako še niso bila plačana, ker še niso bile sklenjene koncesijske pogodbe.« Na ministrstvu (v nasprotju s skupnostjo) tudi zagotavljajo, da se štirim termam, ki koncesnino plačujejo že vrsto let, ta v letu 2016 ne bo povišala, saj se to brez spremembe koncesijske pogodbe in brez spremembe uredbe ne more zgoditi.
