»Resno je ogrožen zdraviliški turizem, ki sestavlja tretjino slovenskega turizma. Takšna nevzdržna finančna obremenitev bo privedla do finančnega zloma in prenehanja delovanja večine družb, ki se ukvarjajo z zdraviliško dejavnostjo.« Tako dramatično sporočilo je ob nameri vlade, da zdraviliščem poviša koncesijske dajatve za uporabo termalne vode, pred dnevi poslalo vodstvo Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Sporočilo je delovalo, saj je vlada obravnavo štirih uredb o koncesiji za rabo termalne vode za blejske hotele ter terme Banovci, Lendava in Paradiso umaknila s svoje zadnje seje. To je storila tudi na zahtevo ministrstva za gospodarstvo, ki je pristojno za zdravilišča in ni dalo soglasja k uredbam, ki jih je predlagalo ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Po naših informacijah pa od včeraj ni več ovir za njihovo sprejetje v vladi.
Obojestransko pretiravanje
Žolčen odziv na odmerjene koncesijske dajatve za terme je razkril, da pretiravata obe strani. Okoljsko ministrstvo z nenasitnimi apetiti po dodatnih prilivih v vodni sklad, zdravilišča pa zato, ker trdijo, da bodo koncesnine od 1. januarja 2016 višje od pet- do petnajstkrat. Toda uredbe, ki bi jih morala minuli četrtek sprejeti vlada, se nanašajo na družbe, ki koncesijske dajatve doslej sploh niso plačevale, ker jim ministrstvo še ni podelilo koncesije, vodo pa že leta brezplačno uporabljajo bodisi v termalne namene bodisi za ogrevanje. Torej doslej zanjo niso plačale niti centa, zato ne gre za povišanje, ampak za prvo plačilo koncesnine. Ali je ključ za izračun zneska ustrezen, je drugo vprašanje. »Gre za prvo podelitev koncesij, za prvo določitev plačila za rabo vode (koncesnine), tako da primerjava z drugimi plačili ni mogoča,« odgovarjajo na okoljskem ministrstvu, katerega uradniki bi morali v konkretnem primeru vsaj pošteno zardevati od sramu, če že ne bo kateri od njih ostal brez delovne knjižice.
Zakon o vodah iz leta 2002 je namreč predpisal, da morajo vsi uporabniki podzemne vode za termalna kopališča, stekleničenje in ogrevanje do 10. avgusta 2004 zaprositi za vodno pravico, ki bo podlaga za plačevanje koncesijske dajatve. Večina jih je to storila, toda MOP v enajstih letih še vedno ni podelil vseh vodnih pravic, zato tudi ni imel pravne podlage za pobiranje koncesnin. Ministrstvo priznava, da so doslej podelili koncesije zgolj trem uporabnikom vode za kopališko dejavnost, enemu za ogrevanje, enemu pa vodno dovoljenje za zdraviliško dejavnost. Na koncesijo tako še vedno čakajo štirje uporabniki za ogrevanje in kar 22 uporabnikov za termalno rabo vode. Koncesnino je plačevala le peščica podjetij (Terme Ptuj, Terme Olimia, Rimske terme, Terme Gaja, Hotel Cerkno), saj je le njim MOP podelil vodno dovoljenje. Ta podjetja so bila finančno na slabšem od konkurence, ki koncesije nimajo in torej vodo uporabljajo brezplačno.
Dva popravka zakona zaradi koncesnin
Državni zbor je v zadnjih dveh letih dvakrat popravljal zakon o vodah zaradi uporabe vode brez podeljene vodne pravice. S prvo novelo leta 2013 je uvedel plačilo nadomestila za rabo vode za nazaj za obdobje 2005–2013, z letošnjo spremembo zakona pa plačilo za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za nazaj za leti 2014 in 2015. Na MOP poudarjajo, da plačil za nazaj ni mogoče primerjati z rednim plačevanjem koncesnine, saj so nižja. »Primerjava med zaračunavanjem nadomestil za rabo vode za leti 2014 in 2015 ter rednim plačevanjem koncesnin ni mogoča. Gre za dve povsem različni pravni in vsebinski podlagi,« pravijo pri MOP in dodajajo, da predlagane uredbe predvidevajo tudi finančni ukrep, ki v precejšnji meri zmanjša koncesnino. Če uporabniki neonesnaženo podzemno vodo vračajo v podzemne vodonosnike, se jim lahko zniža tudi do 80 odstotkov. V to bi morali investirati, a bi se jim investicija po izračunih MOP povrnila v petih do desetih letih, medtem ko koncesije veljajo 30 let z možnostjo podaljšanja.
Pri MOP so ocenili, da bi kopališča po podeljenih koncesijah v vodni sklad plačevala približno dva milijona evrov več kot doslej, kar je po njihovih izračunih samo odstotek čistih prihodkov od prodaje iz zdraviliške dejavnosti. Po naših informacijah sta gospodarski minister Zdravko Počivalšek in okoljska ministrica Irena Majcen včeraj dosegla dogovor, zato naj bi štiri uredbe o koncesiji za rabo termalne vode v Banovcih, Lendavi, na Bledu in v Termah Paradiso ta četrtek le preživele vladno obravnavo. Namesto triletnega prehodnega obdobja, v katerem naj bi terme prišle do polnega zneska koncesnine, namerava vlada to obdobje za leto dni podaljšati. Tako naj bi zdravilišča, ki koncesnine doslej niso plačevala, v letu 2016 plačala 60 odstotkov predvidene letne dajatve, leto pozneje 70 odstotkov in tako naprej, polni znesek pa bi plačala leta 2020 – in še to le, če jim ne bo uspelo izkoristiti do 80-odznižanja koncesnine zaradi vračanja neonesnažene podzemne vode v podzemne vodonosnike.
Tatjana Pihlar
