Po poročanju nekaterih tujih medijev se je zaradi množičnega prihoda migrantov močno povečala prodaja orožja v Avstriji. Članke na to temo so v preteklih dneh povzemali tudi slovenski mediji, nekateri med njimi pa so dogajanje razširili kar na vso Evropo. »Zaradi navala migrantov na staro celino se Evropejci množično oborožujejo,« smo lahko med drugim prebrali na spletni strani Reporterja.
Prilivanje olja na ogenj
A na stari celini je tudi Slovenija, kjer pa se zanimanje za nakup orožja in usposabljanje za ravnanje z njim glede na pretekla leta ni spremenilo. Čeprav si nekateri očitno prizadevajo, da bi do tega prišlo. Ob najavi omenjenega Reporterjevega prispevka se je na twitterju pojavilo tudi obvestilo uporabnice, da bo eden od slovenskih strelskih klubov v prihodnjih dneh organiziral usposabljanje za ravnanje z orožjem oziroma pridobitev orožnega lista. Tviterašica si je za to obvestilo »prislužila« retvit prvaka SDS Janeza Janše, ki je v javnem pismu predsedniku vlade Miru Cerarju sedanjo migrantsko krizo primerjal z letom 1991, ko so v Slovenijo vdrli tanki in bojna letala JLA. »Tole ni več hec. Pa Janša je retvital tole. Zakaj ljudje božji tako?« se je na twitterju spraševala predsednica Rdečega križa Slovenije Nataša Pirc Musar.
Obvestilo tviterašice o organiziranju usposabljanja za ravnanje z orožjem se je nanašalo na strelski klub Sv. Jurij. Vendar pa nam je Rok Štupar iz omenjenega kluba dejal, da gre za njihovo redno usposabljanje, ki ga organizirajo vsaka dva meseca. Pa tudi da zaradi migrantske krize zanimanje za tovrstne aktivnosti ni nič večje kot doslej. »Frekvenca povpraševanja je ista, število prijav je isto, mislim, da je vse skupaj prenapihnjeno,« je povedal Štupar. Tudi zastonj reklama na twitterju po njegovem mnenju k povečanju zanimanja za usposabljanje ne bo prispevala. »Po moje poskušajo priliti malo olja na ogenj,« je še pripomnil.
V Varnosti Maribor, kjer prav tako izvajajo usposabljanje za ravnanje z orožjem, so sicer po letošnjem poletju zaznali rahlo povečano zanimanje, a Viktor Lukač iz tamkajšnjega izobraževalnega centra dvomi, da bi bilo to povezano z begunci.
Kako je s prodajo orožja pri nas, smo včeraj povprašali v trgovinah na različnih koncih Slovenije. »Res je. Med ljudmi je zaznati strah in nervozo. Zanimajo se predvsem za nakup plašilk in sredstev za lastno obrambo, kot so razni spreji. Zabeležili smo tudi nekaj klicev ljudi, ki so povpraševali po orožju, češ da se počutijo ogrožene,« so nam povedali v mariborski trgovini Proarmis. Da bi se za nakup orožja pri njih zanimali Avstrijci, pa zanikajo, saj so meddržavni postopki (uvozna in izvozna dovoljenja) zapleteni.
»Novinarska raca, ki nima zveze z realnostjo«
V drugih prodajalnah orožja, v katere smo poklicali, povečanega zanimanja po njihovih izdelkih v zadnjem obdobju ne beležijo. »Nobene spremembe ne zaznavamo,« so nam pojasnili v ljubljanski spletni trgovini KarakoArms in v šali dodali: »Nismo panični.« Nič drugače ni niti v novomeški trgovini z orožjem SloGun. Njen direktor Branko Breglec pravi, da v njihovo prodajalno vstopi od 50 do 100 strank na dan in nobena izmed njih ne izraža strahu pred begunci.
»Niti enega samega primera nismo zaznali, da bi se kupec za nakup orožja zanimal zaradi ogroženosti,« poudarja Breglec, ki zelo dvomi tudi o tem, da bi se prodaja orožja v Avstriji povečala zaradi prihoda beguncev. Prepričan je, da gre za novinarsko raco, ki nima zveze z realnostjo. »Avstrija je ena izmed najbolj razvitih lovskih in strelskih držav. Po deležu orožja na prebivalca sodi med vodilne države. Zato je normalno, da pride tudi do obdobij dobre prodaje orožja oziroma do nihanj med letom. Ne smemo namreč pozabiti, da je orožje sezonski izdelek. Poletni meseci veljajo za mrtvo sezono, s prvim septembrom pa se je začela resna lovska sezona, zato se povpraševanje tudi poveča,« pojasnjuje Breglec.
Oboroževanje posameznikov ne bi prispevalo k varnosti
Že konec avgusta pa se je na spletni strani vlade, ki je namenjena predlogom državljanov, pojavil poziv po spremembi zakona o orožju. Eden od spletnih uporabnikov je zaradi vedno večjega navala beguncev vladi predlagal, »da omogoči hitro urejanje orožne listine, nabavo varnostnega orožja, njegovo nošenje ter nabavo streliva, brez dokazovanja pri navedbi razloga«. Svoj strah je pojasnil z besedami, da bi »za svojo varnost in varnost domačih rad poskrbel, preden bo val beguncev tukaj«.
Na ministrstvu za notranje zadeve so se na omenjeno pobudo odzvali v prvi polovici oktobra. »Ukrep oboroževanja posameznikov zaradi begunske krize ne bi prispeval k varnosti državljanov Slovenije, ravno nasprotno. Pomenil bi neracionalen ukrep vlade, ki bi sprožil val ogorčenja dela domače in tuje javnosti,« je med drugim zapisal državni sekretar MNZ Boštjan Šefic.
Najnovejši podatki ministrstva za notranje zadeve kažejo, da je bilo sicer od januarja do novembra letos izdanih nekaj več dovoljenj za nabavo orožja posameznikom (5355) kot v enakem obdobju lani (5151) in predlani (5158), v prvih desetih mesecih leta 2012 pa je bilo izdanih tako rekoč enako število dovoljenj kot letos (5348). Letošnji porast števila dovoljenj gre predvsem na račun večjega števila iznosov orožja (kar pomeni, da je orožje v Sloveniji nabavil tuji državljan in ga tudi iznesel v drugo državo). Prav tako se je v primerjavi s preteklimi tremi leti povečalo število dovoljenj za nabavo športnega orožja (letos 1959, lani 1878), več kot leta 2014 in 2013 pa je bilo tudi dovoljenj za lovsko orožje (letos 2678, lani 2629). Je pa padlo število izdanih dovoljenj za nabavo varnostnega orožja: v prvih desetih mesecih letos jih je bilo 31, v enakem obdobju lani in predlani po 33, leta 2012 pa 91. Če pogledamo podatke MNZ o številu izdanih dovoljenj za nabavo orožja posameznikom po posameznem mesecu letošnjega leta, pa vidimo, da je bilo teh največ januarja in marca (588 in 583), medtem ko jih je bilo septembra 569 in oktobra 496. Največ dovoljenj za nabavo orožja za varnost – pet – je bilo v letošnjem letu izdanih aprila.
