Med predsedniško kampanjo leta 1968 je senator Robert F. Kennedy, mlajši brat pet let prej ubitega Johna F. Kennedyja, v Portlandu (le nekaj sto kilometrov stran od nedavnega strelskega pokola) v kratkem govoru pozval k boljšemu nadzoru in strožjim pravilom glede tega, kdo sploh lahko ima orožje.
»Glede na vse nasilje in umore, ki smo jim bili v zadnjih letih priča v ZDA, se verjetno vsi strinjamo, da bi morali orožje narediti nedostopno za vse tiste, ki ga že v prvi vrsti ne bi smeli imeti,« je njegove besede takrat povzel časnik New York Times. »Tako lahko na osnovi naše zakonodaje oseba s kriminalno kartoteko, ki je tudi že ubijala, zakonito pridobi orožje. Je res smiselno, da dajemo pištole v roke kriminalcem, duševno neuravnovešenim, tako mladim, da ne vedo, kako se sploh uporablja?« se je v nagovoru množice spraševal RFK.
Podporniki zakonodaje o nošenju orožja se z njim niso strinjali, omejevanje tega zakona pa so primerjali z zakoni v nacistični Nemčiji. Kennedyja so le nekaj tednov zatem ubili s pištolo.
Podobno kot njegovi pozivi so tudi Obamovi naleteli na gluha ušesa. Številni, med njimi tudi pastorji, govorijo o tem, da bi bilo žrtev strelskih pohodov manj, če bi bili profesorji in študenti oboroženi.
Zdi se, da Obama kljub vse večjemu številu strelskih incidentov ne more dobiti dovolj podpore, da bi uspel narediti ključne premike na področju nadzora nad orožjem. Američani imajo namreč izredno radi svoje pištole in puške, orožarski lobi pa ima pod palcem večino kongresa. V zadnjih letih pa so bili napadalci streljanj na študentskih kampusih povečini nekaznovani Američani in so orožje kupili zakonito. »Porabili smo tisoče milijard dolarjev, sprejeli neštete zakone in ustanovili nove agencije, da preprečimo teroristične napade na ameriških tleh. Kar je prav. Ampak imamo kongres, ki blokira tudi zbiranje statistike o tem, kako bi lahko podobne napade preprečili. Kako je to sploh mogoče?"«se je pred dnevi spraševal Obama, ki pa odgovora na vprašanje ni dobil.
