Slovensko-japonski poslovni svet, ki mu predseduje Hubert Kosler, direktor ribniških družb Yaskawa Slovenija in Yaskawa Ristro, je Jureta Franka, nekdanjega smučarja in Mira Cerarja starejšega, priznanega svetovnega športnika, imenoval za častna promotorja slovenskega gospodarstva pred olimpijskimi igrami v Tokiu leta 2020. 53-letni Franko se je po koncu smučarske kariere umaknil od medijske pozornosti in se posvetil delu v Združenih državah Amerike in na Japonskem, kjer si je zgradil uspešno poslovno kariero. Na Japonskem je od leta 1986 delal na področju športne promocije, gradnje smučarskih središč in letovišč, ukvarjal pa se je tudi z organizacijo prireditev. Slovenske podjetnike, ki se odločajo za prodor na japonski trg, opozarja na doslednost japonskih poslovnežev, med ovirami pa našteva težave pri komunikaciji, razumevanju japonske kulture in dolgoročnost njihovega kolektivnega razmišljanja. »Bodite potrpežljivi in dosledni,« slovenskim podjetnikom svetuje Franko.
Japonski trg zagrabili v šenčurskem NiceLabelu
Na Japonsko se je samo že podalo šenčursko podjetje Euro Plus, krovna družba mednarodne skupine NiceLabel, ki razvija programsko opremo za tiskanje črtnih kod. Svoja predstavništva imajo celo v Nemčiji, ZDA, na Kitajskem in v Singapurju. Euro Plus je izrazito izvozno usmerjena družba, in čeprav kar 98 odstotkov izdelkov izvozijo, si zdaj želijo osvojiti še japonski trg. »Gre za trg, ki nam na zemljevidu izvoznih držav manjka. Sicer pa smo dobesedno zrasli na japonski družbi Sato, ki je naš poslovni partner že 25 let. Gre za vodilnega proizvajalca tiskalnikov v naši panogi,« pojasnjuje izvršni direktor Matej Košmrlj. Eden izmed njihovih partnerjev na Japonskem je tudi Toyota, saj je vozilo prius opremljeno s črtnimi nalepkami šenčurskega podjetja. Na Japonskem so njihovi poslovni partnerji tudi velike globalne družbe, kot sta Epson in Hitachi. »Ti dve družbi sta uporabljali našo tehnologijo in izdelke po svetu, zdaj pa vse več tudi na Japonskem,« je pojasnil Košmrlj.
Luka Koper in Gorenje delata velike korake
Na seznamu podjetij, ki poslovno sodelujejo z deželo vzhajajočega sonca, so tudi velike družbe, kot so Gorenje, Luka Koper in M Sora, a je njihov delež v izvozu na ta trg izjemno majhen. »Prodaja na Japonsko predstavlja zanemarljiv delež, saj smo naredili šele prve korake. Načrtujemo krepitev v višjih cenovnih razredih, saj na azijskih trgih nastopamo le z izdelki z višjo dodano vrednostjo,« pojasnjujejo v Gorenju, kjer so pred dvema letoma sklenili strateško partnerstvo s Panasonicom.
Japonski trg je za žirovsko M Soro sicer izjemno pomemben, vendar specifičen in zelo zahteven. »Japonci se odločajo zelo preudarno, vsakega partnerja izjemno podrobno preučijo. Od prvih stikov do naročila včasih mine tudi več let. V kakovosti izdelkov kompromisov ni. Težave predstavlja tudi nihanje valut in cenovne podražitve, ki jih Japonci zaradi dolgoletne deflacije ne razumejo. Po njihovi logiki mora biti enak izdelek prihodnje leto cenejši,« pravi Aleš Dolenc, direktor M Sore.
Japonsko kot eno izmed potencialnih rastočih trgov so že pred leti prepoznali v Luki Koper. »Z nekaterimi slovenskimi logisti smo organizirali promocijske dogodke na Japonskem, redne stike imamo z japonskimi družbami, ki imajo poslovalnice v Evropi,« pravijo v koprski luki. Ta neposredno ne izvaža svojih izdelkov ali storitev na Japonsko, ampak izvaja le pretovorne storitve za japonski uvoz in izvoz blaga. Lani so tako pretovorili 17.000 kontejnerskih enot in 6000 vozil. »Blago v zabojnikih predstavljajo predvsem les, zmrznjena hrana, tehnična oprema, elektronske komponente itd. Vendar statistika zajema le blago, ki ima deklariran izvoz na Japonsko. Ne zajema pa blaga, ki prihaja z drugih trgov, vendar se kot kupec oziroma lastnik pojavlja japonsko podjetje,« pojasnjujejo v koprski Luki.
Tudi borzniki stavijo na Japonsko
Ne le podjetniki, tudi slovenski borzni strokovnjaki stavijo na Japonsko. Gre namreč za okolje, kjer je kratkoročno pričakovati največjo dobičkonosnost, saj se bo denar iz razvijajočih se trgov zdaj selil na razvite. Pomen japonskega trga je poleg ameriškega in turškega prepoznala tudi vlada, saj jih je uvrstila med prednostne izvozne trge Slovenije.
Blagovna menjava med Slovenijo in Japonsko od začetka krize počasi raste, pa vendar več izdelkov uvozimo, kot izvozimo. Tudi kriza je vplivala na zmanjšanje poslovanja med državama. Za primerjavo: leta 2008 je blagovna menjava znašala 125,4 milijona evrov, leto kasneje se je zmanjšala na dobrih 77 milijonov. Zadnji dve leti se blagovna menjava nekoliko izboljšuje – lani je znašala slabih 93 milijonov evrov, v letošnjih prvih osmih mesecih pa dosegla dobrih 61 milijonov evrov. Iz Japonske največ uvozimo osebnih vozil, cepiv in motornih koles, izvozimo pa zdravila, osebna vozila, dele za motorna vozila, gumarske izdelke in, zanimivo, opremo za telovadbo.
