Ko je njegovo letalo vzletelo na pot v Washington, kjer ga je čakalo sojenje pred parlamentom, je ukazal bombardiranje Sadama. Da si zapomni. George Bush mlajši je bil nevaren revolucionar in je iz kaprice zbombardiral ves Irak ter ga vrnil v kameno dobo, Sadama Huseina pa dal leta 2006 obesiti.
To morda ni bilo najbolj modro. »Sadam Husein mora oditi, sicer ne bo miru,« je bil skoraj dve desetletji najsijajnejši alibi za vojno. Težko ga je bilo nadomestiti. Mubarak je bil živi mrtvec, Gadafi premajhen, Morsi prešibak, Al Sisi je preveč koristen, Hamenej premočan. Ostal je samo Bašar Al Asad, ki je zgolj senca svojega očeta Hafeza. On je podedoval Sadamov plašč. Smola.
Najprej so Združene države izrekle usodne besede: »Al Asad mora oditi!« Evropska komisija in absolutni vladar Savdske Arabije sta za njimi demokratično ugotovila, da »v Siriji ne bo miru, dokler bo Al Asad na oblasti«. Bombardirajmo. Lahko smo brez skrbi. Damask bo v kratkem zravnan z zemljo.
Kdo bo naslednji? Rusija podpira Al Asada, z druge strani pa je slišati, da mora Putin oditi. Dajmo upati, da evropske vojske ne bodo šle na Moskvo tik pred zimo. Iz tega nastane zelo hladen mir.
