Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc tudi zdaj, ko so v roke dobili analizo slovenskega zdravstvenega sistema, ostaja pri napovedi ukinjanja sedanje oblike dopolnilnega zavarovanja. Kaj ga bo nadomestilo oziroma v kaj ga bodo preoblikovali, pa še ne vedo. Možnosti, kako denar za zdravljenje bolnikov zbrati in porabiti bolj učinkovito, bodo iskali v prihodnjih tednih. »Tudi zato, da ne bomo porabljali 50 ali 60 milijonov evrov samo za administrativne stroške,« je spomnila na eno od slabosti sedanjega razdrobljenega zavarovanja.
Kolar-Celarčeva še vedno meni tudi, da bi bilo treba prispevke za zdravstvo plačevati bolj enakomerno. Zaposleni delavci v zdravstveno blagajno s prispevki trenutno v povprečju prispevajo 206 evrov, upokojenci, samostojni podjetniki in kmetje pa še vedno bistveno manj. Po francoskem vzoru razmišljajo tudi o plačevanju prispevkov na osnovi t.i. pasivnih prihodkov, kot so dividende, najemnine ali kapitalski dobički. »Možnosti bodo na papirju, potem pa se bo politika odločila, katere so za Slovenijo sprejemljive,« je dejala ministrica.
Verjetno pa se obeta tudi večja vloga državnega proračuna pri financiranju zdravstva. Slovenija je danes pri tem na evropskem repu, je spomnila analiza, za katero so namenili 360.000 evrov, pri njej pa so sodelovali s strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (o izsledkih analize smo že poročali: »Nihče nič ne ve, nobenih kriterijev ni«).
Direktorica urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo Zsuzsanne Jakab Sloveniji priporoča, da se zdravstvene reforme loti po korakih. »Veliko držav je naredilo napako, ko so z reformo zavrgli tudi dobre stvari,« je dejala. Pri spremembah sedanjega načina financiranja pa se je treba vprašati tudi, kaj želimo z denarjem doseči. Preden bi nove načine zdravljenja ali opreme uvajali v prakso, je treba na primer preveriti, koliko bodo bolniki od njih resnično imeli.
Slovensko zdravstvo je glede na denar, ki ga zanj prispevamo, glede na rezultate sicer dokaj dobro. V nekaterih točkah, na primer pri odzivanju na potrebe bolnikov, dostopnosti osnovnega zdravstva in pri smrtnosti novorojenčkov, je celo v evropskem vrhu, ugotavljajo v Svetovni zdravstveni organizaciji. Šibka točka pa je premalo povezano zdravljenje bolnikov, ki imajo na primer več bolezni hkrati in zato obiskujejo različne specialiste. nk
