Z nožem in škarjami
Lubi je med lanskimi prvomajskimi prazniki v središču Ljubljane sedel v taksi in Tomažu S. naročil, naj ga pelje v Dravlje. Ko je taksist ustavil pri garažah v Kunaverjevi ulici, je nenadoma začutil bolečino in iz vratu mu je brizgnila kri. Mladi odvisnik, ki je sedel za njim, mu je brez vzroka s tapetniškim nožem prerezal vrat v dolžini skoraj 20 centimetrov in ga nato v rano še enkrat zabodel z neznanim predmetom, najverjetneje s škarjami. Taksist je imel zelo veliko srečo, da je preživel. Debelejše maščobno tkivo na vratu je preprečilo še hujše poškodbo vene, odločilno pa je bilo to, da je bil v bližini domačin, po poklicu medicinski tehnik, ki mu je takoj priskočil na pomoč. Lubi je nekaj časa le nemo opazoval, kako je nemočni Tomaž S. po radijski zvezi poskušal priklicati centralo, potem pa zbežal proti Celovški cesti.
Na zaslišanju je razložil, da se je tistega dne na železniški postaji zaletel v steber in padel. Nekdo ga je pospremil do doma staršev – na sodišču sta povedala, da je bil videti premočen, sestradan in »pod vplivom marsičesa«. Z njim sta hotela na urgenco, a se je uprl, zato sta ga z očetom nameravala odpeljati v zavetišče za brezdomne odvisnike (doma že nekaj časa ni živel). A jima je iz avta pobegnil in malo pozneje poklical taksi. Lubi se je zagovarjal, da se taksija ne spomni, ve le, da se je je zbudil v nekem grmovju. Videl je, da ima krvave roke, in posvetilo se mu je, da je storil nekaj hudega, zato je poklical policijo.
Koktajl sedmih substanc
Sodni izvedenec je ocenil, da se je taksista lotil v neprištevnem stanju. Mladenič, ki je priznal, da je rad preizkušal različne mešanice psihoaktivnih snovi, je bil usodnega dne pod vplivom kar sedmih substanc. Po njegovi krvi se je pretakala mešanica kokaina, benzodiazepinov, amfetaminov, antipsihotikov, antidepresivov, uspaval in analgetikov. Izvedenec je njegovo stanje opisal kot akutno zastrupitev z drogo, zaradi katere ni imel pod nadzorom svojega ravnanja, niti se ni mogel zavedati njegovih posledic.
Na sojenju je bilo rečeno, da je bil od leta 2011 že štirikrat hospitaliziran zaradi psihičnih težav, povezanih z drogo, vendar je zdravljenje vedno odklanjal. Do odvisnosti je bil nekritičen in ni kazal nikakršne motivacije za zdravljenje, ob izreku varnostnega ukrepa pa je izrazil upanje, da bo poslej drugače. Kot že rečeno, podrobnosti o uspešnosti zdravljenja na forenzičnem oddelku v Mariboru niso znane, prav tako še ni jasno, ali bo tam ostal še naprej ali ne. Obvezno zdravljenje v ustanovi lahko sodišče izreče za največ pet let. Vsakih šest mesecev mora nato strokovni tim poročati sodišču o poteku zdravljenja, po vsakem pretečenem letu pa izvedenec ponovno ocenjuje, ali je to še potrebno.
