»Prenova zahteva ogromno denarja, ki ga zgolj država ni mogla zagotoviti, zato smo dolgo čakali na primeren razpis,« pojasnjuje vodja projekta in vršilka dolžnosti direktorja CUDHg Tatjana Dizdarevič.
Iz leta v leto slabše stanje
Kot pravi Dizdarevičeva, so gradbena dela, ki jih bo izvedlo podjetje Kolektor Koling iz Idrije, nujna, saj je topilnica iz leta v leto bolj dotrajana. »Leta 1995 so v topilnici prenehali pridobivati živo srebro. Odtlej smo objekt, ki je bil leta 2012 skupaj z drugo dediščino živega srebra v Idriji vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine, sicer varovali in izvajali najnujnejša vzdrževalna dela, ni pa nam ga uspelo obnoviti.«
Do zdaj je ministrstvo za kulturo v objekt, ki je bil zaradi svoje pomembnosti uvrščen na seznam najbolj ogroženih in najkvalitetnejših enot kulturne dediščine pri nas, vložilo 280.000 evrov proračunskih sredstev. »Sofinancirali smo najnujnejše posege na spomeniku skladno s finančnimi možnostmi. Za pomembno in ogroženo dediščino smo pripravili še poseben zakon, popularno imenovan 'kulturni evro', od sprejetja katerega je odvisen del financiranja v prihodnje,« pravijo.
Javnosti približana dediščina
Cilji projekta, pri katerem kot partnerja sodelujeta še Mestni muzej Idrija in norveški Magma Geopark, je izjemno idrijsko tehniško dediščino narediti privlačno za širšo javnost. »Verjamemo, da bo prenovljena topilnica privabila obiskovalce, ki bodo z vstopnino prav tako prispevali k prenovi dediščine,« so še zapisali na ministrstvu.
V prvi fazi obnove bodo prenovili stavbo klasirnice, kjer bo na ogled predstavitev transporta rude iz rudnika ter postopek pobiranja, drobljenja in sejanja rude. V podnožju klasirnice pa bodo zgradili nov sprejemno-razstavni center za obiskovalce, iz katerega se bo po veznem rovu in z dvigalom mogoče povzpeti do zgornje ploščadi razkladalne žičnice. V sodobnem centru za obiskovalce se bo s pomočjo modernega avdiovizualnega sistema vsakdo lahko seznanil z lastnostmi živega srebra, njegovo uporabo, tehnološkim procesom pridobivanja, različnimi načini žganja rude skozi stoletja in vplivi na okolje ter človeka.
A ker pridobljena evropska sredstva ne bodo zadoščala za obnovo celotnega območja topilnice, si bodo v CUDHg tudi po koncu projekta Idrija topilnica konec oktobra prihodnje leto prizadevali najti denar še za obnovo rotacijske peči, transportnega mostu in Čermak-Špirekove peči.
