Jardier je nastal iz solo projekta Aleksandra Raztresena - Alexa. Ta je sprva v Beli krajini približno poldrugo leto sam s producentom pilil glasbene linije, nato pa zbral še odlično ekipo in naposled ustanovil bend. Izbral je same prekaljene glasbenike, s katerimi se je sicer bolj ali manj poznal že iz mlajših let. Za bobni sedi Andrej Zavašnik (aktiven še pri Srečni mladini), kitaro in sintetizator igra Jure Pohleven (prav tako Srečna mladina), na drugi kitari je Borut Perše (igra še pri skupini BHC), na basu pa Dejan Slak (aktiven pri Moveknowledgementu in Dubzilli).

Brezhibna angleščina kot zaščitni znak

Sredi letošnjega leta je njihova skladba Pieces nekako vzklila iz slovenskega povprečja in se do zdaj že dodobra usidrala na radijskih valovih. Jardier igrajo umirjen rock, pri katerem pa poslušalec najprej opazi Alexov vokal. Predvsem zaradi njegove brezhibne angleščine, ki je doslej verjetno ena najbolj suverenih na slovenski glasbeni sceni.

Alex, avtor tako glasbe kot besedil, prisega na liriko v angleščini, saj mu je ta bližja in je že od nekdaj odraščal z njo. Šestindvajsetletni Dolenjčan sicer tudi študira omenjeni tuji jezik, vendar mu ta ni prinesel fonetične veščine, ki jo izkazuje v glasbi. »Pred tem sem se celo vpisal v letnik farmacije – za to je bil predvsem zaslužen pritisk okolice na Dolenjskem... zaradi bližine Krke. Že prvi dan študija sem vedel, da to ni bila najboljša izbira,« pojasnjuje.

Glede na glasbene predispozicije je njihova pot usmerjena predvsem v eno smer – tujino. Prvo leto je skupina ubrala nekoliko bolj umirjen tempo nastopanja po Sloveniji, kot nekakšen testni poligon. Po predstavitvi albuma pa upajo na resnejši prodor tudi čez Karavanke, proti severu. Sicer pa fantje ostajajo na realnih tleh in se zavedajo, kako težko je danes uspeti v glasbenem poslu. V kratkoročnem okviru bi radi v osnovi dosegli, da bi lahko finančno podprli izdajo drugega albuma. »Pa tudi kakšna turneja po Evropi bi bila super. Čisto preprosta, vsi v kombi pa 'gas'. Kaj več si želeti je v teh časih precej utopično.«

Sicer pa so imeli z izdajo prvenca precej sreče, še posebno za slovenski prostor, saj jim je to omogočila produkcijska skupina COMRADfilm, ki sicer pogosto pomaga različnim avtorjem pri izdaji knjig in albumov. »Ljubljana je majhna in prej ali slej naletiš na koga, ki ti zna svetovati ali pomagati. Imamo res srečo,« poudarja Alex.

Dolenjska naveza v Kinu Šiška

Ne glede na to, kaj bo prihodnost prinesla, sta njihova singla Pieces in Sailor dobro sprejeta na domačih radijskih postajah. Za skupino je to odlična novica, še posebno zato, ker se v promocijo skladb sploh še niso resneje spustili. Tudi menedžerja uradno še nimajo, saj so trenutno na točki, ko so se zadeve začele konkretneje premikati.

Predstavitev albuma v Kinu Šiška 31. oktobra pa ne bo edina noviteta na tamkajšnjem odru. Takoj za njimi sledi koncert skupine Dan D, ki isti večer prav tako predstavlja drugi del albuma DNA D. »Krasno je, da smo lahko združili moči z njimi, saj je njihova glasba na slovenski rokovski sceni med redkimi, ki ne dela kompromisov glede kakovosti na račun cenene všečnosti. Tega pa ne trdim samo zato, ker oboji prihajamo z Dolenjskega,« končuje Raztresen.