Medtem ko opozicija doma zahteva njegov odstop in razpis predčasnih volitev, bo črnogorski premier Milo Đukanović danes na obisku v Sloveniji, kjer se bo sestal s političnim vrhom ter gospodarstveniki.
Pogovori bodo osredotočeni na dvostransko sodelovanje in vstopanje Črne gore v Nato in Evropsko unijo, kjer ji gre od vseh držav v regiji, ki tam še niso, z naskokom najbolje. Pogajanja z EU tečejo in dve poglavji sta zaprti, glede Nata pa Podgorica upa, da bo vabilo za članstvo dobila v začetku decembra na srečanju zunanjih ministrov držav članic. Ena od nalog oblasti je dvig podpore članstvu, ki ga po anketah sodišč podpira manj kot petdeset odstotkov vprašanih, a še vedno nekaj več, kot jih članstvu nasprotuje. Pomemben bo tudi politični premislek članic, koliko bo v danem trenutku primerno razburiti Moskvo, ki vsaki širitvi Nata nasprotuje. Črna gora pa je tudi nekoliko poseben primer – je edina država, ki bi postala članica, potem ko jo je Nato bombardiral. »Črna Gora je na pragu članstva v Nato, pri čemer je stališče Slovenije, da bi na decembrskem ministrskem srečanju zavezništva lahko tudi formalno prejela vabilo za članstvo,« pred obiskom Đukanovića navajajo v kabinetu njegovega gostitelja, premierja Mira Cerarja. Črna gora svoj prispevek k stabilnosti v regiji sicer poskuša dokazati tudi z ureditvijo mejnih vprašanj – avgusta je z Bosno in Hercegovino podpisala sploh prvi sporazum o meji med katerima od držav, ki so nastale iz nekdanje Jugoslavije, potem ga je podpisala še s Kosovom.
Aretirali dva poslanca
Po drugi strani pa Đukanović prihaja v trenutku, ko je manj stabilnosti v sami Črni gori. Opozicija že nekaj časa zahteva, da po četrt stoletja vladanja odstopi in razpiše predčasne volitve. Đukanović pravi, da je to pripravljen storiti po decembrskem vrhu Nata, a volitve tako ali tako morajo biti v začetku prihodnjega leta.
Del opozicije na čelu z Demokratično fronto je konec minulega tedna pred poslopjem skupščine znova organiziral proteste proti vladi, ki so se sprevrgli v nasilje. Protestnike so ustavile barikade, policija je med drugim aretirala enega od voditeljev Demokratične fronte Andrijo Mandića ter še enega poslanca stranke, Slavena Radulovića. Državno tožilstvo pravi, da sta osumljena podpihovanja k nasilnemu rušenju ustavnega reda, ker naj bi protestnike spodbujala, naj poskusijo nasilno vdreti v poslopje skupščine. Đukanović pa trdi, da za protesti stoji Rusija.
