Če se je prva upokojitev, ki izvira s konca leta 2009, izkazala za enoletni premor, gre včerajšnjo jemati za dokončno. Brežičan je iztrošil svoje telo, saj se je v svetu športa izkazal s težkim orodjem, 7,26 kilograma težkim kladivom. Treningi so bili težkoatletski. Iz dneva v dan. Utrujeno telo ni več sposobno nositi bremen.
Pogled na večno lestvico najdaljših metalcev kladiva vseh časov kaže, da je na njej Kozmus s slovenskim rekordom 82,58 metra »šele« na 24. mestu. Hkrati razkriva, da je slovenski atletski nesmrtnež komplet kolajn na svetovnih prvenstvih ter zlato in srebrno olimpijsko kolajno dosegel ob zanj najboljšem času. Kozmus je torej blestel v svoji disciplini, z izjemo grdega račka Ivana Tihona, v razmeroma čistih časih. Pogoste dopinške kontrole so povzročile, da so v desetletju Kozmusovih največjih uspehov meti okoli 80 metrov pomenili osvajanje kolajn. Nekaj let prej so ob vzhodni prevladi in smrtno nevarnih dodatkih kladiva letela precej dlje.
Kozmus ima svojo zgodbo z evropskih prvenstev. Ob vseh mejnikih na njih ni osvojil nobene kolajne. Njegova zgodba nazorno kaže, da so evropska prvenstva tekmovanja, ki največjim šampionom v primerjavi s svetovnimi prvenstvi in olimpijskimi igrami po pomembnosti ne sežejo do kolen. Brežičan je v svoji karieri na evropskih prvenstvih dvakrat resno napadel kolajno. Leta 2006 v Göteborgu in 2014 v Zürichu. Prvič je bilo prezgodaj za uspeh, saj se je njegova šampionska pot začela leto pozneje v Osaki. Drugi evropski napad je bil zadnji. V švicarski atletski meki je bil lani peti. Tudi brez evropske kolajne bo Brežičan spal mirno in ponosno.
Primož, hvala ti za vse nepozabne trenutke in srečno na novi življenjski poti!
