»Dovolj imam petih, šestih in sedmih mest. Zanimajo me naslovi in kolajne!« nam je vroč poletni avgustovski dan leta 2006 v Göteborgu odločno dejal Primož Kozmus. Dan prej je Matic Osovnikar postal tretji najhitrejši sprinter stare celine, zato je bilo ozračje pozitivno. Tedaj 26-letni metalec kladiva je na Švedskem zasedel sedmo mesto, kar je pomenilo, da ni naredil pričakovanega napredka v svoji karieri, potem ko je bil že leta 2003 na svetovnem prvenstvu v Parizu peti, leto kasneje na olimpijskih igrah v Atenah pa šesti.
Tudi novi strokovnjakimu niso pomagali
Prvi korak k realizaciji je Kozmus naredil, ko je v naslednji sezoni močno okrepil svojo ekipo. Trener Vladimir Kevo je bil stroka in avtoriteta od njegovih prvih korakov meta kladiva. V prvih najstniških letih se je šampion iz Brestanice ukvarjal s košarko, nogometom in odbojko, preden je pri 15 letih okusil krutost in lepoto individualnih športov. Fizioterapevtski velemojster Khalid Nasif je bil logična izbira, saj Terme Čatež ležijo v neposredni bližini Brežic, iz lokalnega okolja pa sta prihajali širši množici dotlej nepoznani okrepitvi. To sta bila bioenergoterapevt Marjan Ogorevc in nutricionist Severin Lipovšek, ki ju danes pozna precej širše kot lokalno okolje. Kozmus je hkrati ustanovil svojo agencijo, imenoval direktorja in tiskovno predstavnico ter imel ob vselej izjemni podpori Atletske zveze Slovenije najboljšo ekipo na domačih tleh. Pogled nanjo od zgoraj je dal slutiti, da se v Sloveniji obeta nova zgodba o uspehu. In res se je. Od leta 2007, ko je Kozmus na svetovnem prvenstvu v Osaki osvojil srebrno kolajno, se je vse do leta 2012 vselej vračal domov s kolajno na velikem tekmovanju. Leto kasneje je v Pekingu postal olimpijski prvak, leta 2009 v Berlinu svetovni, leta 2011 v Daeguju je bil tretji na svetu, leta 2012 v Londonu pa olimpijski podprvak.
Pravljica je bila prekinjena konec leta 2009, ko se je slovenski rekorder odločil, da ne bo več metal kladiva po brežiških in medulinskih zelenicah ter stadionih po vsem svetu. O svoji nameri se je odločil nenadoma. Pokazal je svoj nepredvidljivi obraz. Vselej je veljal za človeka, ki je verjel le sebi, vsi drugi pa so mu služili kot zamenljivi pomočniki na poti do cilja. Z Majo sta si najprej obljubila večno zvestobo, leta 2010 sta povila prvorojenko Mario Roso, slaba tri leta kasneje pa še sina Maksa, ki ga je Kozmus dočakal na evropskem ekipnem prvenstvu v Kaunasu. V Brestanici je odprl svoj hostel, ki sprejme do 50 oseb. Toda športni pokoj ni trajal dolgo. Konec leta 2010 se je Kozmus vrnil na stara pota, skupne poti pa nikoli ni več nadaljeval z Vladimirjem Kevom. Nikoli več jima ni uspelo najti skupnega jezika. In tudi prijaznih besed ne, predvsem s Kevove strani. Lokalne zgodbe in povezanost preteklosti niso našle poti iz krize. Posledično je imel Kozmus na svoji drugi športni poti vselej težave s tehniko meta, ki je bila pod Kevovim vodstvom vselej brezhibna. Športno pot po vrnitvi je Kozmus sprva nadaljeval z Marjanom Ogorevcem, ki ga je v olimpijski sezoni odpustil, kasneje pa s Primožem Četrtičem, atletskim anonimnežem. Tako z enim kot drugim je v Daeguju in Londonu osvojil kolajno. Predlani je na SP v Moskvi s četrtim mestom prekinil niz osvajanja kolajn na največjih tekmovanjih. Ta se je podaljšal do Züricha lani, kjer je neuspešno naskakoval svojo prvo kolajno na evropskih prvenstvih. Čeprav letos zaradi poškodb ni tekmoval, je garal, da bi se vrnil v olimpijski sezoni. Tudi novi strokovnjaki, s katerimi v preteklosti ni sodeloval, mu niso pomagali, da bi prihodnje leto nastopil v Riu de Janeiru kot član slovenske olimpijske reprezentance.
Aktiven tudi zunaj športnih poti
Kozmus je bil vselej aktiven tudi zunaj športnih poti. Najbolj je odmevalo, ko je po osvojeni zlati olimpijski kolajni dvignil glas ter se na proslavi boril za pravice športnikov. Nekaj časa je bil aktivist v tem boju, kasneje pa se je umaknil. Delno zaradi neorganiziranosti in nepovezanosti športnikov, delno pa zato, ker je svojo energijo preusmeril v poslovne vode. Bližnja preteklost kaže, da pri naložbah svojih prihrankov ni bil tako uspešen kot na športni poti, saj je z napačnimi naložbami izgubil del svojega premoženja. Aktiven je bil tudi v političnem življenju. Najbolj ga je zaznamovala poteza ob predvolilni podpori stranki SDS pred državnozborskimi volitvami.
Primožu Kozmusu ni nikoli zmanjkalo idej. Visoke cilje ima s svojim poligonom za atletske mete na Senovem, kjer si želi postaviti visokotehnološki objekt. Kakor koli bo uspešen na svoji novi življenjski poti, se bo moral naučiti, da hipne odločitve praviloma ne obrodijo sadov.
