»Vladimir, prijatelj, poslušaj, tale EU mi pušča kri po kapljicah. Težijo okrog tistega čezatlantskega trgovinskega sporazuma, ki bi ZDA zagotovil tak dobiček, da naslednjih 50 let ne bi več imeli težav s proračunskim primanjkljajem. Vseskozi se nekaj upira pa tarna okrog GSO. Pa kvotah in omejitvah in hoče, da lahko sodijo našim transnacionalkam, in ne da privatizirati vode. A si predstavljaš, navadne vode! Pa…« »Premehak si, Barack, Bush bi to že zdavnaj uredil. A kot frendu ti dam dober nasvet. EU je treba razrahljati, ker pa je njeno vezivno tkivo Nemčija, pa ne zaradi altruizma, je treba Angelco naravnost v čelo!« »Pa ja ne bom bombardiral Nemčije, zaveznice naše,« je stokal Obama. »Vi Amerji ste kot sloni v trgovini s porcelanom. Nežno je treba, prefinjeno. Moraš ji ustvariti tak problem, da Nemci ne bodo vedeli, kje se jih drži glava in kje rit. Poskušaj strmoglaviti Asada v Siriji, zaneti državljansko vojno, ampak naj kar traja.« »Ježeš, Vladimir, kakšne zveze ima to z Nemčijo?« »Ogromno. Po dveh letih krvavega in brezplodnega mlatenja med seboj bo Sirijo zapustilo več milijonov ljudi in ker bodo hoteli na boljše, bodo vsi šli v Nemčijo. Nemčija bo, da ji ne bi kdo očital nehumanosti ali ji, bog varuj, omenjal holokavsta, vso to bežečo množico sprejela in se počasi zlomila. Potem bo, da pride k sebi, prisilila EU, naj sprejeme TTIP, ki je, med nama, itak ena velika svinjarija!«
»Mater, sto mater, res si zvit kot presta, Vladimir. Ampak tu so še vsi ostali. Pomagali bodo Nemčiji, samo da ne podpišejo sporazuma.« »Barack, čas je, da greš iz Bele hiše. Nič več ne razumeš in si še vedno pod vtisom tiste tvoje Nobelove nagrade. Begunci bodo šli čez Grčijo in jo še dodatno sesuli. Sprli bodo Srbe in Hrvate, Hrvate in Slovence, vse njih pa z Madžari. Nemci, da bi se rešili, bodo nekam lezli Turkom, zato pa se bodo skregali z vsemi ostalimi. Iz kaosa in bede jih lahko reši samo podpis sporazuma in vi boste na konju. Panjemaješ, bačuška?«
Tako je tudi bilo. Leto pozneje nova videokonferenca. Obama je zlagal puzle z ženo, Putin je dvigal uteži v fitnesu. »Vladimir, stara sablja, kako gre?« »Barack, imam težavo. Cirozo bom dobil od teh evropskih sankcij. Mislil sem, da bom, če treščim po Kijevu, nagnal dva milijona Ukrajincev v Evropo, pa bo EU odpravila sankcije, samo da jih vzamem nazaj, a ti zmešani Ukrajinci nočejo nikamor.« »Kar povej, Vladimir.« »Bi ti imel kaj proti, če še mi začnemo bombardirati Sirijo? Še dva milijona beguncev moramo spraviti čez Bospor in EU bo še vesela, da bo lahko pri nas kupovala plin, piroške in vodko!« »Dobrodošel si, Vladimir. Mi bomo sicer malo nergali, malo grozili, spodobi se, saj smo vendarle ideološki sovragi, vi pa kar treskajte. Naj narod beži! Bova že zmehčala to presneto EU! Če potrebuješ še kaj beguncev od kod drugod, ti kar pokliči.« Tako je to bilo, če je verjeti Cii, seveda.
