Pred sinočnjo tekmo v stalno razprodani dvorani Sparkassen Arena, v kateri je večina od kar 10.250 vstopnic sezonskih, so bili vsi statistični kazalci na strani gostiteljev. Kiel v ligi prvakov na domačem igrišču ni izgubil že več kot štiri leta, v najelitnejšem evropskem klubskem tekmovanju je na medsebojnih tekmah vodil s 3:1 v zmagah, prav nemški klub pa je v dosedanji zgodovini celjskih nastopov v Evropi poskrbel za najhujši poraz pivovarjev – 27:43 februarja 2011. Še večjo vlogo avtsajderja je ekipi trenerja Branka Tamšeta namenila največja svetovna stavnica: kvota na zmago Kiela je bila samo 1,02, na zmago gostov pa neverjetnih 16,50.
V pristaniškem mestu na severu Nemčije je dal Tamše že od začetka priložnost rekonvalescentu Mihu Zarabcu, pod njegovo dirigentsko palico pa so slovenski prvaki iztržili uvodnih sedem izenačenj, v divjem ritmu pa je v dobrih desetih minutah na obeh straneh padlo po sedem zadetkov. V vratih je bil od prvega trenutka tudi Ivan Gajić, ki je odlično izničil učinek (oba po osem obramb v prvem polčasu) Niklasa Landina, na eno uho gluhega danskega vratarja Kiela. Toda številne napake Celjanov, ki so tokrat zaigrali v popolnoma modrih dresih, v osmih minutah sredi prvega polčasa pa dosegli zgolj en zadetek, so gostiteljem v 18. minuti prinesle prvo občutnejšo prednost (12:8).
Ekipa 56-letnega islandskega trenerja Alfreda Gislasona, ki se lahko edini pohvali z naslovom prvaka Evrope z dvema različnima kluboma (Magdeburg 2002, Kiel 2010 in 2012), je silovito krenila v drugi del (18:15), nato pa so zebre (Kielov vzdevek zaradi belo-črnih dresov) zaradi odlične celjske igre povsem obstale. Pivovarji so naredili delni izid 10:3 in po zadetku kapetana Luka Žvižeja za vodstvo s 25:21 v 43. minuti je zadišalo po senzaciji. »Ne bojte se zmagati,« je svojim igralcem med minuto odmora dopovedoval trener Branko Tamše, fantje pa so ga očitno ubogali le do šest minut pred koncem, ko so imeli še vedno tri zadetke prednosti (31:28). Toda v končnici so 20-kratni prvaki Nemčije (v zadnjih enajstih sezonah le enkrat, leta 2011, niso bili na vrhu) – tudi zaradi gostujočih neumnosti v igri – vstali od mrtvih, v pičlih štirih minutah dosegli pet zadetkov zapored za vodstvo s 34:31 v predzadnji minuti in gostom preprečili, da bi na svoji 180. tekmi v ligi prvakov dosegli jubilejno, stoto zmago.
A v minuli sezoni četrtouvrščena ekipa v ligi prvakov (na sklepnem turnirju v Kölnu so jo za bron premagale Kielce) ni pokvarila samo morebitnega jubileja Celjanov, ampak je poskrbela tudi za najdaljši niz porazov kluba iz mesta ob Savinji v 21-letni zgodovini nastopanja v ligi prvakov. Do včeraj je celjska ekipa štirikrat – med letoma 2008 in 2012 – izgubila po štiri evropske tekme zapored, Kiel pa je poskrbel za negativni rekord petih porazov v nizu v klubski zgodovini pivovarjev: za Zagrebom, Wislo, Flensburgom in Parisom St. Germainom so se njihovega skalpa veselili tudi nemški prvaki.
»Fantje so 55 minut igrali pametno in zrelo ter si z mukotrpnim delom v obrambi in napadu priigrali tudi nekaj zadetkov prednosti. Pri vodstvu z 31:28 smo imeli tudi protinapad za plus štiri, a v končnici so se nam zatresle roke. Ne vem, zakaj. Bili smo zelo blizu, a žal se nam je v končnici vse podrlo. Padec v naši igri je bil nepričakovan in neverjeten, še posebno po dobri igri v večjem delu drugega polčasa. Delali smo napake in žoge so nam padale iz rok, česar pa si proti tako vrhunski ekipi, kot je Kiel, ne smeš dovoliti,« je razplet tekme komentiral trener Branko Tamše. Zanimivo je, da so kljub dobrima makedonskima sodnikoma imeli Celjani deset minut izključitev, Kiel nobene, pri sedemmetrovkah pa je bilo razmerje 4:0 za Nemce.
Tamše je ocenil, da je njegova ekipa prikazala 55 minut odlične igre, od katerih je bilo 40 minut vrhunske. Vseeno po koncu tekme ni imel razlogov za zadovoljstvo, saj je bilo to še vedno premalo za uspeh: »Glede na vse težave, ki jih imamo, bi bila zmaga majhen čudež. Ne, to bi bil velik čudež. Z razlogom smo razočarani, kajti na kolenih smo imeli enega izmed evropskih velikanov. Treba ga je bilo le še do konca poteptati, a tega nismo storili in sledila je kazen.« Tudi mladi igralec Lucijan Fižuleto je bil razočaran: »Dali smo vse od sebe, a po takšni tekmi in razpletu ostaja grenak priokus. Kar 55 minut smo igrali dobro, držali smo se vseh dogovorov in vse je šlo v našo korist. A v zadnjih petih minutah smo naredili preveč napak, kar je Kiel izkoristil in kaznoval. Nemci so bili zreli za poraz, a žal se nam ni izšlo.«
