Čeprav trenutno kadi dobra četrtina odraslih Slovencev, pa je med kadilci od šestdeset do sedemdeset odstotkov takšnih, ki bi radi prenehali. Medtem ko lahko nekateri prenehajo takoj kaditi in jim to uspe že v prvem poskusu, pa drugi v boju proti odvisnosti potrebujejo več časa, nekateri tudi več poskusov, a lahko, kot poudarjajo strokovnjaki, tudi slednji po več spodletelih poskusih nato uspešno premagajo odvisnost in postanejo nekadilci.
Spremeniti je treba tudi rituale
Ena od oblik pomoči med tistimi, ki jim kajenja ni uspelo opustiti čez noč, je nikotinsko nadomestno zdravljenje. Kadilci se sicer najpogosteje odločajo za pomoč v obliki nikotinskih žvečilk ali obližev, lahko pa bi tudi izbirali med pastilami, nosnimi spreji, inhalatorji in tabletami, vendar ti v Sloveniji niso registrirani. »Vsak posameznik mora glede na svoje kadilske navade in glede na to, kako prenaša katerega od nikotinskih nadomestkov, izbrati obliko, ki je zanj najprimernejša,« pojasnjuje dr. Tomaž Čakš, specialist splošne medicine, specialist higiene in nacionalni svetovalec pri Svetovni zdravstveni organizaciji za tobak. Ob tem poudarja, da je ustrezna nadomestna nikotinska terapija zgolj eden od korakov pri odvajanju od kajenja: »Zdravila so v pomoč, a niso čudežna paličica, s katero bi zamahnili in bi se posameznik že odvadil kajenja.«
Številni kadilci namreč kajenje povezujejo s posebnimi rituali, kot je na primer »obvezna« cigareta ob kavi ali po jedi, ob cigareti pa nekateri tudi lažje navezujejo stike v družbi. »Zato je dobro, da se tisti, ki hoče prenehati kaditi, izogiba situacijam, ki jih povezuje s cigareto, in si postavi nekaj svojih lastnih pravil. Da na primer iz stanovanja odstrani vse vžigalnike in pepelnike, določi prostore, kjer nikoli ne kadi, ne kadi pred zajtrkom ali pa postopoma zmanjšuje dnevno število pokajenih cigaret,« svetuje strokovnjak in dodaja, da lahko kadilci, ko se privajajo na življenje nekadilca, navado, povezano s kajenjem, nadomestijo s kakšnim drugim ritualom. »Če so bili doslej vajeni pokaditi cigareto takoj, ko so prišli iz službe, naj se zdaj raje v tem času odpravijo na kratek sprehod ali najdejo kakšno drugo aktivnost, ki jih veseli,« predlaga sogovornik in na skrb mnogih, predvsem bodočih nekadilk, da bodo kajenje nadomestile s hrano in zato pridobile odvečne kilograme, odgovarja, da je nekaj morebitnih dodatnih kilogramov za zdravje precej manj nevarnih od nadaljevanja kajenja.
Pravilna uporaba in upoštevanje navodil
»Nekdanji kadilec se sooča z odvisnostjo tako na psihološki kot tudi fiziološki ravni. Z nikotinskim nadomestnim zdravljenjem lahko zmanjšamo predvsem slednjo,« pojasnjuje dr. Čakš in hkrati poudarja, da je pri tem pomembna tudi pravilna uporaba, dosledno upoštevanje pravil na embalaži in ustrezni odmerki nikotinskih nadomestkov: »Pomembno je, da so odmerki primerno veliki, da terapija traja dovolj dolgo in da ob jemanju nadomestkov posameznik ne kadi, saj lahko v tem primeru v telo vnese preveč nikotina.« Nikotinsko nadomestno zdravljenje brez zdravniškega nadzora je sicer dovoljeno za kadilce, starejše od osemnajst let. Zdravniški nadzor je potreben tudi pri nosečnicah, posvet s strokovnjakom pa zdravniki svetujejo tudi takrat, ko želijo s pomočjo nikotinskega nadomestnega zdravljenja prenehati kaditi bolniki, ki so preboleli možgansko ali srčno kap, imajo srčno aritmijo ali pa stalno nekontrolirano hipertenzijo.
Medtem ko obliži, ki si ga bolnik običajno namesti na nadlakt, stegno ali hrbet, počasi in nepretrgoma sproščajo nikotin v telo, druge oblike omogočajo hiter in nenaden vnos nikotina. Obliž in druge oblike lahko kadilci sicer uporabljajo tudi skupaj, tako da obliž vzdržuje stalno vrednost nikotina v krvi, druge oblike pa lahko občasno dvignejo raven nikotina, kadar kadilec občuti veliko potrebo po njem. Ob tem dr. Čakš zagotavlja, da je nikotinska nadomestna terapija manj škodljiva od kajenja, saj je tobak zdravju bolj nevaren od nikotina, in da so primeri, ko bi kdo postal od nadomestkov odvisen, zelo redki. A strokovnjak hkrati opozarja, da imajo nikotinski nadomestki lahko tudi nekatere stranske učinke, kot so morebitne motnje spanja pri tistih, ki uporabljajo obliže, ali draženje nosu pri uporabnikih nosnega inhalatorja.
Kadi vse več mladih deklet
Neprestana želja po tobaku, glavoboli, suh jezik in zaprtje pa tudi motnje spanja, napetost in slaba volja ter depresija so le nekateri od simptomov, s katerimi se morajo med odvajanjem soočiti nekateri kadilci. Teh je, kot kažejo podatki Evrobarometra izpred treh let, v Sloveniji osemindvajset odstotkov, kar je slabše kot leta 2009, ko se je Slovenija z dvaindvajsetimi odstotki kadilcev med odraslo populacijo uvrščala pod evropsko povprečje, ki se je tedaj gibalo pri enaintridesetih odstotkih kadilcev, starejših od osemnajst let. »Žal nazadujemo. Tipičen slovenski kadilec je še vedno moški, a ob vse večjem deležu kadilcev med odraslimi, je še posebno skrb vzbujajoče tudi vse večje število mladih kadilk. Med dekleti se namreč ustvarja miselnost, da je dekle s cigareto v roki neodvisno in ne potrebuje ničesar drugega, da je upornica in frajerka. A pravi frajer je tisti, ki mu uspe tobaku reči ne,« je jasen strokovnjak.
