Obiskovalka Branka iz Rodin je prejšnji teden v jeseniško bolnišnico pripeljala svojega očeta, ki je zbolel za prebavno virozo. Predvsem dobri higieni rok se ima zahvaliti, da ni zbolela tudi sama. »Že ves teden si doma bolj kot običajno umivamo in razkužujemo roke, z razkužilom brišem tudi kljuke in poškropim po stanovanju,« pravi Branka. Tudi test razkuževanja rok s pomočjo ultravijolične svetlobe je pokazal, da je tega opravila vešča. »Gospa je razkužilo nanesla na celotno sprednjo in zadnjo stran rok, med prste in na obnohtno kožico. To so predeli, na katere po mojem opažanju največkrat pozabimo,« je ocenil Matej Prevorčič iz podjetja Ecolab.
Obvezni sestavini dobrega umivanja rok sta milo in topla voda, poudarjata študentki drugega letnika jeseniške fakultete za zdravstvene vede Dragana Vojvodič in Ema Potočnik. Roke moramo najprej splakniti, namiliti in podrgniti po vseh predelih – po prstih, med njimi, po blazinicah vse do zapestja. Vsak gib moramo ponoviti 5- do 10-krat. Potem moramo milo temeljito sprati in roke osušiti s čisto brisačo. Z nobenim od omenjenih pripomočkov ne smemo skopariti, opozarjata študentki.
Lahko robčki nadomestijo vodo?
Včasih, ko nimamo pri roki vode in mila, uporabljamo tudi alternative, kot so vlažilni robčki, a ti rok ne očistijo dobro. »Še posebej negovalni robčki niso primerni za čiščenje rok. Če v bližini nimamo umivalnika z vodo in milom, so primerni le vlažni dezinfekcijski robčki,« pravita. A to naj bo le začasno – ob prvem umivalniku si moramo roke umiti z vodo in milom. Prav tako tudi razkuževanje rok ne sme biti nadomestilo umivanju, pač pa ga lahko le dopolnjuje. Medtem ko določeno nesnago lahko odstranimo zgolj s toplo vodo in milom, nekatere bakterije odžene le razkužilo.
Umivanje rok je pomembno, ker se lahko v le pol ure dotaknemo tudi do 300 različnih površin, na katerih so lahko nevarni mikroorganizmi. Nedavna raziskava je denimo pokazala, da si kar 22 odstotkov ljudi po uporabi toaletnih prostorov ne umije rok. Med najbolj umazane površine sodijo kljuke, držala na avtobusih in vlakih, vrata in tipke v dvigalih, na avtomatih za kavo, prigrizke in podobno. Nekatere odporne bakterije na naših rokah ostanejo tudi do enega meseca. Ni nujno, da bomo zboleli mi, okužimo lahko majhne otroke, starejše, obolele, ki imajo slabši imunski sistem. »Umivanje rok je najcenejši in najenostavnejši način, da zaščitimo sebe in druge,« sta prepričani študentki, saj se tako lahko izognemo potrebi po zdravilih, po obisku bolnišnice, po bolniškem staležu...
Dolgi nohti in prstani skrivajo nesnago
Ali se poznavanje teorije pravilnega umivanja rok obnese tudi v praksi, pa lahko obiskovalci preizkusijo v javnih ustanovah, predvsem zdravstvenih, kjer ta ukrep promovirajo večkrat na leto. To so v jeseniški bolnišnici počeli tudi minuli teden, ko smo zaznamovali svetovni dan umivanja rok. Učinek postopka razkuževanja, ki je glede temeljitosti enak kot umivanje rok z vodo in milom, se da preveriti s pomočjo razkužila, ki vsebuje UV-delce. »Ko človek potisne roke v škatlo z UV-svetlobo, se natančno vidi, ali je na celotne roke nanesel dovolj razkužila,« pravi Prevorčič. Pogosto se neobarvane lise, na katere pozabimo, pokažejo po že navedenih predelih pa tudi pod prstani in pod nohti. Prav zato so v standarde v jeseniški bolnišnici zapisali, da zaposleni ne smejo imeti dolgih nohtov in v službi nositi prstanov. »Večina se tega drži,« pravi Jana Lavtižar, vodja enote za obvladovanje bolnišničnih okužb. Higiena rok, tako obiskovalcev kot zaposlenih v bolnišnici, je namreč ključnega pomena še posebej v času, ko razsajajo prebavne in dihalne okužbe. Z umivanjem rok ljudje zaščitijo sebe in bližnje pa tudi bolnike v bolnišnici, ki so zaradi oslabljenega imunskega sistema za okužbe bolj dovzetni.
