Radgona, včeraj okoli poldneva. Pred tranzitni center ob opečnatem graščinskem obzidju se pripeljeta olivno zelena avstrijska vojaška avtobusa. V vsakega sede po 50 beguncev, ki jih odpeljejo do bližnjega tranzitnega centra pri Gradcu. Raven stresa udeleženih: zelo nizka. V radgonskem šotorišču ni pretirane gneče, pomočnikov, ki se pripravljajo na prihod nove skupine, je dovolj. Tudi zato, ker je Avstrija že sredi septembra sklenila, da bo vojska pomagala policiji pri razreševanju obmejne begunske krize.

Avstrija: Nimamo omejitev

Da je na avstrijskem Štajerskem ta čas neprimerljivo manj dramatično kot za njihovo južno mejo, kaže zasluge pripisati tudi Sloveniji, ki begunce sosedi dostavlja zelo umirjeno. »Za zdaj pri nas poteka vse po načrtih,« ocenjuje Fritz Grundnig iz policijske direkcije dežele Štajerske. O tem, da bi Avstrija postavila omejitve, koliko ljudi je pripravljena dnevno sprejeti od Slovencev, ne ve ničesar.

Šentilj, okoli 14. ure. Med pripadniki policije, civilne zaščite in humanitarnih organizacij se širi vse večja nervoza, saj nastanitveni center z zmogljivostjo približno 2600 ljudi začne pokati po šivih. »V sprejemnem centru Šentilj je nastanjenih več kot 3000 oseb. Tja so bili namreč pripeljani tudi tujci z območja celjske policijske uprave,« razmere v številkah opiše Miran Šadl iz policijske uprave Maribor.

Samovoljno proti Avstriji

»Če bomo še njih spustili noter, nas bodo pomendrali! Vse bodo zrušili! Kje je policija? Okrepitev potrebujemo!« je obupana ena izmed prostovoljk. Množice prihajajočih migrantov se namreč nenadzorovano zgrinjajo v že tako prepolno jedilnico, ker v njej strežejo topel obrok iz vojaške kuhinje. Za dodatni kaos poskrbi že pomanjkanje žlic.

»Ljudje silijo noter, mi pa jih nimamo kam nastaniti. Polni smo,« razloži Vesna Borko iz direktorata za obrambne zadeve. Sočasno je bližnje šotorišče na avstrijski strani meje praktično že izpraznjeno. Na vprašanje, zakaj beguncev iz Šentilja ne preusmerijo tja, Borkova ne zna odgovoriti. Zadnji transport čez mejo je bil zjutraj, ko so jih Avstrijci sprejeli vsega 500. Ob prevzemu te so drugi skupini beguncev popustili živci. Policiste si pritisnili ob ogrado, ti pa so uporabili plinski razpršilec.

»Komaj obvladujemo razmere, premalo je policije, premalo je prostovoljcev, zdaj nam gasilci pomagajo delati red,« pojasni Borkova. Dodatne težave v šotorišču je že ponoči povzročilo nedelujoče ogrevanje. Nekateri begunci so se z mrazom spopadli tako, da so v šotorih zanetili ogenj.

Zvečer v Šentilju razjarjeni begunci celo prebijejo ograjo. Okoli 2000 se jih samovoljno odpravi proti meji. Avstrijci jih sprejmejo in namestijo v tamkajšnje šotore. V šentiljskem namestitvenem centru se v miru pripravljajo na nove prihode.