Zaradi množice posameznih človeških dram, ki se kot posledica ene največjih sodobnih tragedij človeštva, tiste na Bližnjem vzhodu, od prejšnje sobote odvijajo pred našimi očmi, je postopkovni očitek vladi nemara videti malenkosten. Toda vlada je le podčrtala vtis o nezadostni obveščenosti, napačnem ocenjevanju razmer in ukrepanju v zadnjem trenutku, njen predsednik pa je vse to utemeljil še s čudnim namigom, da »si morda nekdo v državi želi več moči za vojsko«. Od kod mu ta misel, kdo naj bi bil ta »nekdo« in zakaj »morda«, Cerar seveda ni povedal, in dokler ne bo, je to zgolj pritlehna, politikantska izjava, uporabljena za odvračanje pozornosti in prikrivanje lastnega nelagodja ob spoznanju, da bi bilo treba potrebo po angažmaju vojske predvideti že pred tedni.
Ne gre torej zgolj za lepotno napako v zakonodajnem postopku, pač pa za to, da Cerarjeva vlada s predsednikom, zunanjim ministrom in notranjo ministrico ter skupaj z Borutom Pahorjem v vlogi predsednika države očitno še vedno napačno ocenjuje, pravzaprav podcenjuje razsežnosti – številčne, časovne, politične, varnostne itd. – begunske krize. Že ves čas, kajti po več kot dveh mesecih govoričenja o tem, da je »Slovenija pripravljena«, se je v zadnjih 48 urah dramatično izkazalo, da ni. Ali bolj prizanesljivo: bila je morebiti pripravljena na birokratski »transfer begunskih pošiljk« v »dogovorjenem obsegu«, pri tem pa je marsikaj bistvenega spregledala, tudi brez Sove zlahka ugotovljivo dejstvo, da bodo na Hrvaškem 8. novembra volitve.
Ali se v Zagrebu držijo dogovorov z Ljubljano ali ne, je ob 20.000 beguncih, ki so od petka prišli v Slovenijo, in kdo ve koliko tisočih, ki bodo še prišli, precej vseeno. Vlada bi z možnostjo, da se Hrvaška dogovorjenega ne bo držala, pač morala računati. Preveč človeških usod in preveč državnega interesa je tvegala, ko se je zanašala na to, da bo en državni sekretar zmogel poskrbeti za vse. Drugače rečeno, takšnega občutka izrednih razmer, kot ga lahko imajo zdaj, državljani nemara ne bi imeli, če bi vlada prej, najkasneje v začetku septembra, na ministrski ravni ustanovila »operativni štab« in vanj vključila varnostne, zdravstvene, humanitarne in komunikacijske operativce/izvedence.
Priložnost zamujena ne vrne se nobena, a vendarle bi bilo tolažilno vedeti vsaj to, ali so dosedanje napake vlado kaj izučile. Dolgoročno, in to je v tem primeru že naslednjih nekaj tednov, policija niti s pomočjo vojske tolikšnega »stalnega pretoka« beguncev ne bo mogla obvladovati. Naj se zanašamo na to, da bo Hrvaška zaprla mejo, za njo pa še mi. Resno? In kaj potem? Evropska pomoč? Ima vlada načrt za integracijo kdo ve koliko tisoč beguncev, ki iz Slovenije ne bodo mogli nikamor?
Medtem ko slovenski volilci od vsake naslednje vlade pričakujejo manj kot od prejšnje, bi bilo več kot le svojevrstna ironija, če bi o vladi Mira Cerarja nazadnje odločili ljudje brez volilne pravice v Sloveniji.
