Dnevnikova poletna izvidnica: Turizem je posel z ljudmi

Vse več tujcev Slovenijo na novo odkrije

Ker so del sklepne prireditve ne le župani in tisti, ki delajo v turizmu, temveč tudi naši izvidniki, smo tokrat uvodni glas oziroma kar igranje na afriške bobne dodelili izvidniku Danielu Zotmanu iz Kameruna, ki smo ga julija poslali v Semič. Vseh šestnajst izvidnikov z vseh petih celin sveta je skupaj s slovenskimi šestnajst tednov zapored preverjalo turistično ponudbo občin, katerih župane smo gostili tudi na zaključni prireditvi. Na svojih potovanjih so naši izvidniki preverjali urejenost in videz kraja, javni prevoz, označenost turističnih znamenitosti, odpiralni čas TIC, skratka vse, kar bi kraj moral ponuditi in pokazati naključnemu gostu, ki ga obišče za dan ali dva. Po končani, skoraj štiri mesece trajajoči akciji je izvidnica pokazala, kdo smo in kakšno je naše mesto v industriji turizma. »Občine se še vedno niso odločile, ali si turizem sploh želijo,« je med drugim komentirala voditeljica Marjana Grčman, ki je imela ves čas trajanja akcije tudi pomembno vlogo kot strokovna komentatorka. Navsezadnje se je izkazalo, da bi se večina občin šla turizem od ponedeljka do petka, natančneje osem ur, kolikor traja delovnik v lokalnem TIC. Žal je turizem posel z ljudmi, ki se dela vse dni v letu.

Tako kot vsa leta do zdaj so si tudi v tokratni izvidnici največ minusov oziroma slabih ocen prislužili ravno turistični informacijski centri, ki se še vedno zgledujejo po urnikih javne uprave in osemurnem delovniku od ponedeljka do petka. Ali če povzamemo kar besedo podžupana Vojnika Viktorja Štokojnika, občine, ki jo večina ljudi le prevozi: »Turistični informacijski center ima prostore v občini in občinski uslužbenci žal občino v petek zaprejo.« Vsekakor opravičilo na kritiko, pa vendar bi bilo treba razmišljati v drugo smer in gostu biti dostopen tudi v popoldanskem času, predvsem pa ob koncu tedna, kajti Slovenijo obišče več tujcev, a tudi domači gostje svojo deželo radi na novo odkrivajo. »Lani smo tako našteli slabih 10 milijonov turističnih nočitev, medtem ko se bo po napovedih priliv iz izvoza potovanj v prihodnjih letih povzpel na zavidljive 3 milijarde evrov,« je v pozdravnem govoru povedal Bojan Petan, predsednik uprave družbe Dnevnik, in nadaljeval: »Članki v svetovnih medijih, ki nam pojejo slavo, nas ne presenetijo več – zavedamo se lastne vrednosti in postopoma si gradimo samozavest, ki ne bo več zaostajala za lepoto naše dežele. Zato pozdravljam obljubo ministra za gospodarstvo, da bo v prihodnjih letih sredstva za promocijo turizma dvignil z 12 na 20 milijonov evrov.« Kljub vsemu samo finančna podpora, četudi nujna, ne more nadomestiti prijazne besede tujcu, izgubljenemu v našem domačem mestu, ali pa toplega sprejema predstavnika TIC, ki želi turistu predstaviti kar največ zanimivosti svojega kraja. »Da je turizem predvsem v zgodbi, ki jo znamo povedati o sebi, je glavno sporočilo Dnevnikove izvidnice. Zato smo v Dnevniku, medijski hiši, ki se dobro zaveda pomena zgodb, še posebno ponosni na projekt, ki nas uči, kako jih povedati dobro,« je svoj govor sklenil Petan.

V turizem je treba vlagati

Turistična izvidnica se je kot nepogrešljivo orodje znašla v procesu gradnje turistične zavesti mlade države. Kot prava avantgarda v ključnem trenutku povezuje koščke naše turistične zgodbe v koherentno, uglašeno celoto in opozarja na tiste, ki v končnem izdelku preprosto nimajo kaj iskati. Kako daleč smo prišli na tej poti, se je spraševala tudi Dnevnikova novinarka Petra Petan, ki pri projektu Izvidnica sodeluje od samega začetka. »Letošnja sezona je pokazala, da so nekatere patologije trdovratne in da kljub našim večletnim opozarjanjem ostajajo. Najbolj v nebo vpijoč primer je zaprtost TIC ob koncih tedna. Na drugi strani smo ustvarjalci izvidnice občutili, da je vseeno prišlo do korenite spremembe miselnosti turističnih delavcev. Eno glavnih sporočil naših prizadevanj, ki ga razume vse več in več ljudi, je, da turizem ni popoldanski konjiček; je ključna gospodarska dejavnost, ki bi morala soustvarjati celotno razvojno strategijo neke države.« O tem pa je spregovorila tudi Eva Štravs Podlogar, vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za turizem in internacionalizacijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki se je ravnokar vrnila iz Gruzije, kamor je odpotovala v družbi ministra za infrastrukturo. »Turizem je resna gospodarska dejavnost in želim, da bomo skupaj z Dnevnikom našli nove izzive tudi na tem področju. Najpomembnejši smo še vedno ljudje, kar se izkaže vedno znova. Zato je treba turizem jemati kot gospodarsko dejavnost, ga razvijati, vanj vlagati, zato so dobrodošla vsa prizadevanja,« je zbrane nagovorila Štravs-Podlogarjeva.

Letos podelili tudi nagrado za odličnost

Strokovna žirija, ki so jo sestavljali etnolog prof. dr. Janez Bogataj, Marjana Grčman, urednica oddaje Na Lepše, Dnevnikov novinar Vito Avguštin in direktor E-laborata in zagotovo tudi eden največjih poznavalcev spletnega turizma Primož Žižek, je letos odločila, da izjemoma podeli posebno nagrado za odličnost v turizmu. Ta čast je pripadla mestu, ki ga je Grčmanova predstavila kot kraj, kjer so doma leteči žganci in zmaji – Ljubljani. Mesto, ki bo v prihajajočem letu tudi postalo zelena prestolnica Evrope 2016. Nagrado je prejela Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana, ki verjame predvsem v povezovanje: »Slovenija je ena sama destinacija. Zavedamo se namreč, da če bomo gosta poslali ven iz Ljubljane, do Vrhnike ali tudi v kraj, ki je 70 kilometrov oddaljen od prestolnice, ga bomo v Ljubljani zadržali dlje.«

Prireditev z dobrodelno noto

Dnevnik se kot medijska hiša zadnja leta še zlasti zavzema za družbeni napredek, in to ne le z izvidniškim projektom, s katerim mu je uspelo ustvariti pravo skupnost turističnih navdušencev, znotraj katere poteka nesebična izmenjava dobrih praks in ne manjka medsebojne spodbude. Z nesebičnostjo smo se namreč že lani lotili tudi Dnevnikovega humanitarnega teka, netekmovalnega teka, s katerim smo zbirali sredstva za družine z otroki s posebnimi potrebami. Projekt, ki še vedno poteka – bodisi z nakupom tekaških majic bodisi s prostovoljnimi prispevki – je na dogodku predstavila Teja Kralj. Na odru se ji je pridružil tudi Urban Praprotnik, ki je prireditev sklenil s kratkim motivacijskih predavanjem in razgibavanjem kot spodbudo za polno življenje.