Ta mednarodni oblikovalski dogodek bo tudi letos tradicionalno preizpraševal kriterije odličnosti na področju oblikovanja vidnih sporočil v revijah in časopisih, na embalažah, v oglaševalskih kampanjah, knjižnih zbirkah in podobno. Danes bodo v prostorih Kina Šiška potekala predavanja priznanih kreativcev – med njimi denimo francoskega umetnika plakata in grafičnega oblikovalca Michela Bouveta in britanskega informacijskega oblikovalca Maxa Gadneyja – ki bodo predstavili, kako se spopadajo z razpetostjo med umetniško in komercialno funkcijo oblikovanja danes. A vrhunec bo bienale prinesel šele po predavanjih. Nocoj bodo namreč v Narodni galeriji postavili na ogled pregledno razstavo slovenske oblikovalske produkcije z 210 deli v različnih grafičnih tehnikah in podelili veliko Brumnovo nagrado za najboljšo oblikovalsko mojstrovino na bienalu ter Brumnove nagrade za najboljša dela v 26 tekmovalnih kategorijah (plakati, koledarji, knjige…).
Med molkom in krikom
Zmagovalec se ne bo kosal le s konkurenco, temveč tudi z nekonvencionalnimi oblikovalskimi rešitvami zadnjega nagrajenca Tomata Koširja (ki je letos ponovno med finalisti). Ker je pred dvema letoma 6. brumna odnesel domov prav zaradi inovativnosti na naslovnicah Dnevnikovega Objektiva, se v spremljevalnem programu bienala predstavlja s pregledno razstavo v galeriji Kresija.
Večkrat nagrajeni Tomato Košir s svojo prodornostjo in angažmajem na področju vizualne kulture že vrsto let dokazuje, da mu slovenska realnost pa tudi aktualije svetovnih razsežnosti ne jemljejo navdiha – prej obrnjeno. Le kdo lahko pozabi na brutalno neposrednost kravat, ki jih je zložil v simbol nacistične SS v času, ko je SDS zgubila na volitvah? In kdo ni obmolknil ob nevsiljivi, obenem tenkočutni in kruti naslovnici Objektiva ob dvajsetletnici genocida v Srebrenici?
Pritegne z neposrednostjo
Simbolika Koširjevega jezika ostaja šokantna tudi za tiste, ki njegovo delo redno spremljajo. Išče predvsem bralce, ki nočejo biti le pasivni receptorji medijskih vsebin, ampak znajo razmišljati in razbirati. Naslovnice Objektiva imajo namreč nekaj specifik – ključna je nemara ta, da morajo delovati hipno, saj morajo kupca časopisa prepričati v trenutku. Da se torej tudi Košir kot avtor menda še vedno ne znebi strahu pred začetkom dela, ki je povezan z zdravim dvomom o tem, ali bo zmogel priti do ustrezne rešitve, je lahko zgolj plodovito.
Dodana vrednost njegovega dela se namreč skriva ravno v tem, da ni le povzetek članka ali komentar zapisanega v časopisu, temveč sporočilo, ki je še bolj neposredno od česar koli, kar bi bilo mogoče izreči z besedo. A na skoraj petdesetih Objektivovih naslovnicah Tomato Košir, včasih znan predvsem kot tipograf, oblikovalec celostnih grafičnih podob in plakatov, ni zgolj resnoben, temveč obenem dokazuje tudi nesporno duhovitost – prvič že ob Objektivovi prismuknjeni iztočnici problema hujšanja v vesolju. In tudi z njo je bralce prisilil z razmisleku in širjenju horizonta.
