Nekateri svetniki so prepričani, da bi občina v okviru te takse lahko zaračunavala razgled na Bohinj, medtem ko drugi menijo, da bi to lahko počela le za snemanja z javnih površin. Teoretično bi torej oglas s podobo Bohinja lahko nastal tudi s kmetove njive, če bi slednji s tem soglašal, občina pa bi se za zaslužek obrisala pod nosom. Vsekakor pa bi informativna in dokumentacijska snemanja v Bohinju ostala brezplačna. Kot je dejal župan občine Bohinj Franc Kramar, imajo s snemalnimi ekipami, ki jih je v Bohinju vse več, obilico dela, zaslužka, ki ga predstavljajo zgolj njihove poravnane parkirnine, pa bore malo.
Uvedba takšne takse je dovoljena, občine jo lahko pobirajo po zakonu o financiranju občin, pojasnjuje pravnica Urša Rupar iz Skupnosti občin Slovenije. Po njenih besedah lahko občine same določajo, kakšne takse bodo uporabnikom zaračunavale, proste pa so tudi pri zneskih. Opozarja, da tovrstne takse veljajo le za snemanje na javnih površinah, medtem ko soglasja za snemanje na zasebnih zemljiščih lahko podajo edino njihovi lastniki, ki se s produkcijskimi hišami lahko dogovorijo za nadomestilo.
Na Bledu in v Škofji Loki takšno takso že imajo
Na Bledu ekipam za komercialna snemanja zaračunavajo že nekaj let, pravi direktor blejske občinske uprave Matjaž Berčon. Za snemalni dan, ki ga lahko izkoristijo na okoli tisoč kvadratnih metrih javne površine, morajo odšteti 500 evrov, znesek pa naj bi na občini kmalu nekoliko dvignili, a zagotovo ne na raven predloga v sosednjem Bohinju. »Ne gre za zaslužek, pač pa za reguliranje tega področja. Treba je določiti standarde, kaj se sme,« pravi Berčon. Letos so na Bledu zabeležili štiri komercialna snemanja. Z njimi so zaslužili 2000 evrov, medtem ko vse takse skupaj v občinski proračun prinesejo okoli 10.000 evrov na leto.
Tudi v Škofji Loki, ki je med drugim zaslovela kot kulisa koledarja znanega proizvajalca avtomobilov, je zanimanja za tovrstna snemanja vse več. Kot pravi predstavnik občine za odnose z javnostmi Jernej Tavčar, to takso snemalnim ekipam zaračunavajo glede na to, koliko kvadratnih metrov javne površine zakupijo. En kvadratni meter ekipo za dan snemanja stane en evro. A ker snemanja potekajo na trgu, kjer je prostora manj, se v občinski proračun steče precej manj denarja kot na Bledu. »Stanovalcem moramo tudi v takšnih primerih zagotoviti dostop do doma, drugim občanom pa, da gredo brez večjih težav po opravkih,« pravi Tavčar in dodaja, da na to opozarjajo tudi snemalne ekipe.
Snemanje v Radovljici je mnogo cenejše
Povsem drugače je v Radovljici, kjer morajo produkcijske hiše za snemanje na javnih površinah dobiti zgolj soglasje. Taksa zanj, kot za druga podobna soglasja, stane 18,12 evra. Komercialnega snemanja Radovljičani ne jemljejo kot vir zaslužka, pač pa kot priložnost za razvoj turizma. Ugotovili so namreč, da so učinki v njihovi občini posnetih oglasov precejšnji, saj se jih da tudi posredno uporabiti, pravi direktorica Turizma Radovljica Nataša Mikelj. Tako denimo oglas za italijanskega proizvajalca slaščic, posnet pred tremi leti v Radovljici, še danes predvajajo po vseh večjih turističnih sejmih. Okrašen Linhartov trg, ki je služil kot kulisa, so z dovoljenjem produkcijske hiše, ki je snemala spot, fotografirali in fotografije uporabljajo za zimsko promocijo mesta. »Največ pa so imeli od snemanja oglasa domačini. Veliko jim je pomenilo, da se bo za Radovljico vedelo tudi v tujini.« Tudi božično-novoletna okrasitev mesta, za katero v skupni akciji poskrbijo občani, je v zadnjih letih podobna tisti iz oglasa. Podobno so tovrstne promocije veseli tudi v Škofji Loki, nasprotno pa na Bledu menijo, da imajo tovrstne promocije dovolj.
Ali bodo tovrstne takse zaživele tudi drugod, je odvisno tudi od naročnikov posnetih vsebin, pravi Andrej Kajzer, ki za videoprodukcijo skrbi pri podjetju Digital Marketing. Osebno se z visokimi pristojbinami strinja predvsem pri prestižnih lokacijah. »Če kraj z oglasom dobi brezplačno promocijo, pa se mi zaračunavanje takšnih taks ne zdi smiselno,« dodaja in opozarja, da običajno številčne snemalne ekipe kraju prinesejo drugačne zaslužke – plačajo prenočišča, se prehranjujejo v najbolj znanih restavracijah, skratka na snemanjih zapravijo kar nekaj denarja.
